Število odrejenih finančnih preiskav se veča. Po vseh tožilstvih v Sloveniji je bilo do zdaj odrejenih 21 finančnih preiskav zoper 86 fizičnih in 56 pravnih oseb. Skupno je bilo sicer vloženih pet tožb - zoper 11 fizičnih in 4 pravne osebe. Skupna vrednost tožbenega zahtevka je dobrih 12,5 milijona evrov.

S sodbo je bilo do zdaj odločeno v eni zadevi, višina dosojenega zneska je bila nekaj več kot 300 tisočakov, v kratkem pa se pričakuje sodba v še eni zadevi.

Pred dnevi pa je državni zbor potrdil novelo zakona o državnem tožilstvu, ki znotraj specializiranega državnega tožilstva (SDT) prinaša tudi vzpostavitev posebnega oddelka za postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, t. i. civilnofinančnega oddelka. Mi pa smo se na SDT-ju pozanimali, kaj naj bi to prineslo v praksi.

Tožbe izključno v pristojnosti specializiranega tožilstva
SDT je sicer pristojen za pregon storilcev kaznivih dejanj na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih kaznivih dejanj in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost za območje celotne države, že pred spremembo zakona o državnem tožilstvu pa je septembra lani sam formiral štiri oddelke, med drugim tudi civilnofinančnega.

Glavni vodili za to odločitev sta bili po njihovih pojasnilih specializacija in zahteva po specifičnem organiziranju: "Pri odvzemu premoženja nezakonitega izvora gre za specifične postopke z elementi kazenskega in civilnega prava, zato so potrebna specifična znanja - poleg kazenskega tudi finančna, davčna in civilna," so pojasnili za MMC.

Že do zdaj so tožilci oddelka vodili finančne preiskave, vlagali tožbe in nudili asistenco drugim tožilcem, tudi po uveljavitvi novele pa bo še naprej SDT kot organ izključno pristojen za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Število tožilcev bo treba prilagajati potrebam
Koliko sodelavcev pa bo delovalo na tem oddelku, bodo tam opravili svoje delovne obveznosti v celoti ali le del nalog? Vanj je bilo razporejenih šest tožilcev, pomoč pa nudi še en strokovni sodelavec, a ker le tožilci civilnofinančnega oddelka po končanih finančnih preiskavah vlagajo in zastopajo civilne tožbe, je dokončno število tožilcev in strokovnih sodelavcev na oddelku težko vnaprej napovedati, pravijo na specializiranem tožilstvu, in dodajajo, da bo njihovo število vsekakor treba sproti prilagajati potrebam.

"Za zdaj tožilci, dodeljeni v oddelek, rešujejo poleg zadev, povezanih z odvzemom premoženja nezakonitega izvora, še druge zadeve, ki so povezane s pregonom storilcev kaznivih dejanj. Dinamika naraščanja zadev, povezanih z odvzemom premoženja nezakonitega izvora, pa bo pokazala, kdaj se bo delo tožilcev v civilnofinančnem oddelku omejilo zgolj na te zadeve," pojasnjujejo.

Nihče ne bi smel imeti od protipravnega ravnanja nobene koristi
Kako pomemben dejavnik v boju proti kriminaliteti pa sploh je zasega premoženja? Cilj oziroma namen veljavnega zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je preprečevanje pridobivanja in uporabe premoženja nezakonitega izvora, zakon temelji na ideji, da nobena oseba ne sme imeti od protipravnega ravnanja nobene koristi.

"Mednarodne izkušnje kažejo, da se storilci kaznivih dejanj in kriminalne združbe ne menijo za posamezne obsodbe in kljub temu še naprej opravljajo kazniva dejanja, če le imajo na voljo dovolj sredstev. Sredstva so torej glavni motor nadaljnjega ukvarjanja s kaznivimi dejanji. In le učinkovito izveden ukrep, da se odvzame premoženje nezakonitega izvora, lahko privede do sklepa, da se kriminal resnično ne izplača," so prepričani na specializiranem tožilstvu.

Meja za uvedbo finančne preiskave: 50.000 evrov
A zakaj je torej teh tožb kljub vsemu precej manj, kot je obsodilnih sodb npr. v primerih organiziranega in gospodarskega kriminala, kjer so obsojenci s pomočjo svoje kriminalne dejavnosti pridobili tudi precej nezakonitega premoženja? Javnost se ob tem sprašuje, zakaj se postopki za odvzem tega avtomatsko ne sprožijo pri vseh.

"Ni mogoče pričakovati, da bo število uspešno končanih kazenskih zadev primerljivo številu vloženih civilnih tožb po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora," odgovarjajo. Pojasnjujejo, da finančno preiskavo odredi tožilec, ko pri svojem delu ugotovi, da obstajajo zakonski pogoji za uvedbo finančne preiskave po omenjenem zakonu: obstoj razlogov za sum, da je bilo storjeno kataloško kaznivo dejanje, obstoj razlogov za sum razpolaganja s premoženjem nezakonitega izvora, katerega vrednost presega 50.000 evrov, ki pa ne predstavlja premoženjske koristi, pridobljene s kataloškim kaznivim dejanjem ali zaradi njega.

"Premoženje, ki je bilo pridobljeno in ugotovljeno kot premoženjsko-pravna korist v kazenskem postopku, je lahko predmet odvzema zgolj v tistem postopku. Po izrecni določbi zakona o odvzemu premoženja namreč premoženje nezakonitega izvora ne sme predstavljati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega," pojasnjujejo.

"Ničesar mi ne morejo vzeti, saj nase nimam napisanega nobenega promoženja"
Kolikšno oviro pri teh postopkih pa predstavlja prenos tega premoženja na tretje osebe ali na podjetja, ki se s tem profesionalno ukvarjajo (fiduciarno upravljanje), kar osumljenci pogosto uporabljajo?

Zakon je predvidel, da se med finančno preiskavo ta lahko razširi tudi na povezane osebe, če se izkažejo razlogi za sum, da je premoženje prešlo oz. je bilo preneseno nanje ali je bilo z njihovim premoženjem pomešano. "Največje ovire v tem segmentu pa predstavlja pridobitev podatkov o premoženju iz tujine ter identifikacija tistega premoženja, ki ni vpisano v javne registre," priznavajo na specializiranem državnem tožilstvu.