Vladi Janeza Janše bo namreč s petkovo ustanovno sejo devetega sklica DZ-ja prenehal mandat. V tem času mora dozdajšnja vlada poskrbeti za nemoteno delovanje države, sprejemala pa naj bi le nujne odločitve.
Digitalni boni se bodo začeli uporabljati že čez mesec dni
Vlada je sprejela uredbo na podlagi zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.
S 15. junijem letos bodo lahko šolajoči, to so učenci zadnje triade osnovne šole, vsi dijaki in vsi študentje, začeli uporabljati digitalne bone za leto 2022 v vrednosti 150 evrov. Uredba prinaša izjavo o uporabi in izjavo o združitvi digitalnih bonov (če jih bodo bratje, sestre, polbratje, polsestre želeli združiti), ki ju bodo upravičenci potrebovali pri unovčevanju.
Že dan po objavi te uredbe v Uradnem listu bodo lahko ljudje, ki se izobražujejo v tujini na stopnji, primerljivi zadnji triadi osnovne šole, srednjemu, višjemu ali visokemu izobraževanju, pri službi vlade za digitalno preobrazbo vložili zahtevo za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona 2022 – šolajoči v tujini. Če izpolnjujejo pogoje, bodo bon pridobili in ga lahko uporabili od 15. julija dalje.
17. maj kot dan spomina na žrtve komunističnega nasilja
Vlada je razglasila, da se 17. maj v Sloveniji zaznamuje kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Pri tem je izhajala iz civilizacijske norme, da povzročitelje nasilja in zla dejanja merimo po istih merilih, in sledila prizadevanjem za preprečitev ponovitve najbolj tragičnih dogodkov iz naše zgodovine, je vlada navedla na Twitterju.
Komunistično nasilje je na ozemlju Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 zahtevalo na desettisoče nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov, v desetletjih komunistične vladavine z vsemi oblikami kršenja človekovih pravic in svoboščin pa je prizadelo še več sto tisoč prebivalcev Slovenije, so zapisali na vladnem profilu na Twitterju. Kot so navedli, so se komunistični umori posameznikov in družin začeli jeseni 1941, za nacionalni dan pa so izbrali datum, ko so leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 ljudi romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok.
Ob tem je vlada poudarila, da gre za prvega v vrsti številnih vojnih množičnih zločinov komunističnega partizanskega gibanja nad večjimi skupinami slovenskih civilistov in pozneje tudi vojnih ujetnikov. Dodala je, da so ti zločini dosegli vrh po koncu vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih več kot 15.000 ljudi oz. en odstotek slovenskega prebivalstva. Poleg tega je bilo v tem času umorjenih več deset tisoč vojnih ujetnikov in civilistov drugih narodnosti.
Slovenija je nekaterim svojcem umorjenih izplačala simbolne odškodnine in jih rehabilitirala, raziskanih in urejenih je dobršen del prikritih morišč in grobišč, slovenske žrtve pa so večinoma poimensko popisane. Še vedno pa ni splošno uveljavljena pravica do groba in spomina za vse smrtne žrtve druge svetovne vojne in komunističnega terorja po njej, opozarja vlada.
Prav tako, kot so navedli, v javnem spominu ni uveljavljen spoštljiv spomin na trpljenje več sto tisoč prebivalcev Slovenije, ki so bili žrtve drugih oblik komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in predvsem po njej, od beguncev in izgnancev, žrtev nasilja tajne politične policije, taborišč, stalinističnih procesov in drugih oblik brezpravja. Omenili so še žrtve razredne vojne proti zasebni lastnini, proti veri in Cerkvi ter tiste, ki so skušali ohraniti svojo svobodo in prepričanje v nasprotju z voljo komunističnih oblasti.
Tako kot Evropska unija je bila tudi samostojna Slovenija utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zločinov komunizma. Po mnenju vlade so žrtve drugih dveh totalitarizmov, fašizma in nacizma, dobile v narodovi zavesti zaslužen spoštljiv spomin. Žal pa samostojna država "vedenja o razsežnosti komunističnega nasilja kot tudi občutljivost do žrtev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest, zato je tudi odnos do žrtev komunističnega totalitarizma še vedno, ali celo čedalje bolj nepieteten". "Vse glasnejši so celo medijsko podprti pozivi k ponovitvi najstrašnejših oblik komunističnega nasilja," je vlada še utemeljila odločitev za razglasitev dneva spomina na žrtve komunizma.
Pri razglasitvi 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma ne gre za iskreno spominjanje na kakršne koli dogodke v povezavi z vojnimi poboji, meni zgodovinar Božo Repe. Odhajajoči vladi očita ideološki boj s preteklostjo, ki da je v resnici poskus preusmeritve pozornosti od dogajanja v Sloveniji.
Pri vladni odločitvi, da razglasi 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma, ne gre za iskreno spominjanje na dogodke, vezane na poboje med drugo svetovno vojno, je za STA ocenil nosilec katedre za sodobno zgodovino na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete.
Pri tem je potegnil vzporednico z državno proslavo pred dnevom upora proti okupatorju, kjer je vlada z izbiro Male gore nad Ribnico po njegovem mnenju skušala "zamenjati Osvobodilno fronto". Repe tudi meni, da bo s tem dejanjem vlade še manj upanja oz. bo še težje doseči soglasje glede naše preteklosti.
Sicer pa je "ta ideološka borba s preteklostjo" le "obupen poskus, da bi preusmerili pozornost od tistega, kar v resnici poteka v Sloveniji", je ocenil zgodovinar. Določitev dneva spomina na žrtve komunizma je po njegovem mnenju namreč treba razumeti tudi v kontekstu zadnjih potez odhajajoče vlade, od kadrovskih menjav do prodaje podjetij v državni lasti.
Repe je ob tem opozoril, da državne praznike določa državni zbor, zato odločitev te vlade po njegovem prepričanju ni obvezujoča ne za prihodnjo vlado ne za širšo skupnost.
Levica: Jasno je, kdo je bil na pravi strani zgodovine
Odzvali so se tudi v Levici, kjer pravijo, da želijo stranke desnice z razglasitvijo 17. maja za nacionalni dan spomina na žrtve komunizma in podobnimi potezami prebivalce zaplesti v večne kulturne boje, ki nimajo nikakršne povezave s težavami današnjega dne, so v odzivu sporočili iz stranke Levica.
Poudarili so, da je hkrati jasno, kdo je bil na pravi strani zgodovine. Predstavniki nekdanje oblasti so se opravičili za povojne dogodke, obstajajo raziskovalni projekti za odkrivanje grobišč in ne glede na svojo ravnanje si vsakdo zasluži dostojen pokop, so sporočili iz Levice. A prav tako menijo, da je jasno, kdo je bil na pravi strani zgodovine. "Partizani so nam izborili svobodo in v naslednjih desetletjih so sledili številni dosežki, ki si jih lahko še danes jemljemo za zgled: pravice delavcev, emancipacija žensk, gradnja stanovanj, odločna zunanja politika," so zapisali.
Stranki SDS so očitali, da želi državljane zapletati v večne prepire o letih 1945 in 1991, ker s tem zakrivajo, da nimajo nikakršnega interesa reševati dejanskih problemov današnjega dne. Poudarili so, da se vsi državljani trenutno soočajo z rastočimi cenami kruha, goriv in ostalih osnovnih potrebščin, ne glede na to, čigav ded je bil partizan in čigav domobranec.
Robert Golob pri spominjanju zgodovine poudaril pomen resnice
Na razglasitev 17. maja kot nacionalnega dneva spomina na žrtve komunizma se je odzval tudi najverjetnejši mandatar Robert Golob. "Očitno bomo morali imeti 9. maj, dan zmage, bolj pogosto, da se bomo spominjali, kaj je resnica," je za medije po seji sveta stranke Gibanja Svoboda dejal Golob.
Sprejet aneks k dogovoru v zdravstvu
Vlada je sprejela aneks ena k splošnemu dogovoru v zdravstvu za pogodbeno leto 2022. Njegovi finančni učinki za letošnje leto znašajo 53,7 milijona evrov. Aneks predvideva 35,7 milijona evrov dodatnih sredstev za bolnišnice, so po seji sporočili z vlade.
Za področje pnevmologije bodo na letni ravni namenili dodatnih 3,5 milijona evrov. Sprejet je bil namreč nov model plačevanja v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti pnevmologije, predvideno je dodatno plačilo alergenov za podkožno imunoterapijo ter širitev javne zdravstvene mreže za šest timov.
Za področje ginekologije na letni ravni vlada namenja dodatnih 1,3 milijona evrov. Sprejet je prenovljen model plačevanja, ki omogoča plačilo količnikov iz storitev po realizaciji in širitev javne zdravstvene mreže za 7,9 tima.
Za področje zobozdravstva namenja dodatnih 6,4 milijona evrov. Sprejet je bil prenovljen model rentgenskih storitev v zobozdravstvu na način, da se uskladijo cene storitev slikanja in da se ločijo storitve slikanja, odčitavanja in širitev javne zdravstvene mreže za 11,8 tima zobozdravstva za mladino, 17,5 tima zobozdravstva za odrasle in 2,4 tima endodontije.
Za področje fizioterapije vlada namenja dodatnih 1,1 milijona evrov. Sprejeta je bila širitev javne zdravstvene mreže za 26 timov.
Poleg tega bo 8,5 milijona evrov namenjenih za financiranje novih programov, ki jih je potrdil zdravstveni svet ministra za zdravje. Po novem se bo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja financiralo genetsko presejalno odkrivanje ter celostna obravnava otrok in mladostnikov z družinsko hiperholesterolemijo, diagnostiko in zdravljenje eozinofilne bolezni prebavil pri otrocih in mladostnikih, Humano mlečno banko ter CAR-T celično terapijo za zdravljenje akutne limfoblastne levkemije in raka limfatičnega sistema.
Prav tako se bo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja financiral program presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo, celostna obravnava otrok in mladostnikov s cistično fibrozo in specializirani multidisciplinarni timi za obravnavo redkih bolezni.
Spremembe splošnega dogovora med drugim predvidevajo še financiranje zdravljenja s hiperbarično komoro v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in ureditev nujne medicinske pomoči na območju Ljubljane.
Predvidena so tudi dodatna sredstva za dispečersko službo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, vzpostavitev pediatričnega urgentnega centra v Splošni bolnišnici Novo mesto in povečanje programa zdravstvene nege domov za starejše in programa osnovnega zdravljenja oskrbovancev domov za starejše.
Dodatne zaposlitve na ZZZS-ju zaradi dolgotrajne oskrbe
Vlada je potrdila spremembe zbirnega kadrovskega načrta, in sicer je za 66 mest povečala število dovoljenih zaposlitev za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot so predlagane spremembe kadrovskega načrta argumentirali na ministrstvu za zdravje, ZZZS zaradi izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi nujno potrebuje več kadrov.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je DZ sprejel decembra lani, v polno veljavo za vse upravičence bo stopil 1. julija 2024. Zakon določa niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih.
Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.
V sredo sprejete nekatere nove uredbe
Vlada je na sredni dopisni seji izdala uredbo o načinu ugotavljanja meril za priznanje statusa splošno koristne organizacije Cerkvi ali drugi verski skupnosti in za določitev višine namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost njihovih uslužbencev. V načrt razvojnih programov je uvrstila več projektov s področja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Vlada je v sredo tudi izdala uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, ki določa metodologijo izračuna sredstev za nov javni visokošolski zavod in nov koncesioniran študijski program, ki temelji na študijskem področju študijskega programa.
Poleg tega je sklenila sporazum o prenosu ustanoviteljstva, pravic in obveznosti zasebnega samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto na Republiko Slovenijo. Za podpis sporazuma je vlada pooblastila ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec.
Ob realizaciji sporazuma bo prej zasebni samostojni visokošolski zavod deloval kot istoimeni (z odlokom ustanovljeni) javni samostojni visokošolski zavod Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto.
Vlada je še sklenila, da se v upravni odbor javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto za mandatno dobo štirih let, od ustanovitvene seje upravnega odbora Rudolfovo, imenujeta nova člana, ki ju imenuje ustanovitelj. To sta Tomaž Savšek, na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in Zvone Simončič, na predlog ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
Vlada je tudi izdala odločbo o razrešitvi državnega sekretarja v kabinetu premierja Igorja Senčarja in sprejela sklep, da s 1. junijem prejme diplomatski naziv prve stopnje veleposlanik I. Razrešila je tudi Franca Vindišarja s funkcije državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje.
Vlada je sprejela še strateška izhodišča za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti v gospodarstvu. Strateška izhodišča za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije podrobneje predstavljajo tri reformne elemente. Načrtovani obseg sredstev iz načrta za okrevanje in odpornosti je tri milijone evrov za tri pilotne projekte na področju energetske učinkovitosti in dva milijona evrov za testni laboratorij.
Na dopisni seji je vlada med drugim v načrt razvojnih programov uvrstila tudi več projektov s področja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, med drugim gradnjo bivalne enote Centra za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, gradnjo prizidka k enoti Dnevnega centra Maribor – ZUDV Dornava, nadzidavo DSO Grosuplje, gradnjo dislocirane bivalne enote SVZ Hrastovec v Lenartu, rekonstrukcijo in nadzidavo dela Doma starejših občanov Fužine, prenovo mansarde Doma starejših občanov Krško in odkup in preureditev objekta v Mariboru za potrebe ZUDV Dornava. Skupna vrednost projektov je okoli 15 milijonov evrov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje