Premier Borut Pahor je Dimičevo pozneje redno zaposlil, vlada pa še vedno drago plačuje nekatere druge zunanje sodelavce. Po pisanju Večera Pahorju za 1.500 evrov mesečno na področju energetike svetuje tudi Vlado Dimovski, ki se mu pogodba, ki mu bo prinesla 4.573 evrov, izteče konec marca.

Pahorjeva vlada pa ima sklenjeno tudi pogodbo s podjetjem Rogač, d. o .o., ki za 39.600 evrov svetuje ministrstvu za finance na področju odnosov z javnostmi. Pogodba ministrstva za promet z DIS Consultingom za svetovalne storitve za pripravo in izvedbo aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja Divača-Koper pa je vredna 148.392,96 evra.

Zunanje svetovalce potrebovala tudi Janševa vlada
Podobna praksa je očitno veljala tudi v Janševem mandatu. Po pisanju Večera je bil med letoma 2004 in 2008 največji zaslužkar po individualni pogodbi Miha Pogačnik, ki je z vodnejem meddržavne komisije za reševanje odprtih vprašanj slovensko-hrvaške meje zaslužil dobrih 220.000 evrov. Sledijo mu Inštitut za ekonomska raziskovanja (149.790 evrov), Klemen Klun (134.649, 99 evra), Franc Živič (103.000 evrov) in Inštitut za novejšo zgodovino (91.804,38 evra).

Zanimiv je primer Dušana Krajnika, ki je za Janševo vlado leta 2006 vodil pogajanja o socialnem sporazumu, kar je povzročilo burne odzive pri predstavnikih delavcev. Krajnik je namreč viden član Obrtne zbornice Slovenije. Vlada bi lahko, če bi za svojega glavnega pogajalca imenovala takratnega ministra za delo Janeza Drobniča, privarčevala 31.532,28 evra, še piše časnik.

Ministrstvo za gospodarstvo pa gospodarno
Za varčevanje pa so se odločili na ministrstvu za gospodarstvo. Ministrstvo pod vodstvom Mateja Lahovnika je kmalu po spremembi oblasti podpisalo pogodbo z agencijo Pristop za storitve obveščanja javnosti o prehodu z analogne na digitalno radiodifuzijo v Sloveniji. Pogodba, vredna 222.000 evrov, je zdaj v fazi sporazumne prekinitve. Po besedah Lahovnika pogodba ni sporna, vendar pa bodo zaradi varčevalnih ukrepov skušali večino aktivnosti izpeljati s kadri ministrstva.

Donosne svetovalne pogodbe tudi v gospodarstvu
Da so individulane pogodbe zunanjih sodelavcev donosne, pa kažejo tudi nekateri primeri v gospodarstvu. Skimar naj bi za zunanje storistve namenil kar 750.000 evrov, kar je sprožilo ogorčenje med zaposlenimi in spor med prokuristom Jožetom Kraljem ter vršilcem dolžnosti direktorja Ivanom Štrlekarjem. Pred tedni je Računsko sodišče opozorilo še na sumljivo poslovanje podjetja Modra celica. V reviziji državnega podjetja DSU je namreč ugotovilo, da ni dokazil o izvedbi storitev, ki naj bi jih Modra celica opravljala za to družbo. Gre za svetovanje, ki naj bi bilo opravljeno leta 2007 in za katerega je DSU odštel 26.604 evrov.

A. M.