Pogodba upošteva zahteve, ki jih za STA predvideva Zakon o STA-ju, med drugim tudi brezplačen dostop do fotografij. Skupni letni načrtovani znesek državne pomoči v obliki nadomestila za financiranje javne službe za leto 2022 ostaja enak kot v predhodnih dveh letih, in sicer 2.028.000 evrov, so navedli v Ukomu.

Kot je dejal Kadunc, so s tem "postavili osnovo za nemoteno nadaljevanje delovanja STA-ja v tem pomembnem letu, ko se od njega pričakuje odgovorno delo v supervolilnem letu". Pogodba po besedah Igorja Kadunca "v bistvu sledi osnovam, ki so jih vzpostavili že v pogodbi za leto 2021". "Smo se pa v pogodbi zavezali, da bomo intenzivno delali na tem, da bo razmejevanje med javno in tržno dejavnostjo v skladu z ureditvijo državnih pomoči, kot jih opredeljujejo naši standardi in EU," je navedel.

Ob tem je opozoril, da "žal ni bilo mogoče najti rešitve za področje fotografij, vendar bodo, takoj ko bo mogoče, predlagali spremembo zakona, ki bo jasneje uvrstila področje fotografij med tržne dejavnosti, kot je to povsod po Evropi".

V Ukomu so poudarili, da ta znesek "pomeni akontacijo, ki jo bo mogoče korigirati z aneksom k pogodbi, ko bo STA v celoti uskladil računovodsko razmejevanje med dejavnostjo javne službe in tržno dejavnostjo". "V pogodbi so tovrstne potrebne aktivnosti STA-ja opredeljene, dogovorjen pa je tudi rok za izpolnitev teh obvez, 30. junij 2022," so zapisali.

Začetek aktivnosti za vzpostavitev računovodskih informacij

Pod vodstvom zdajšnjega direktorja je STA začel tudi aktivnosti za vzpostavitev računovodskih informacij stroškovnega računovodstva, "ki vodijo do poznavanja pravilnih polnih lastnih stroškovnih cen storitev, to je lastna cena novic (v celotnem besedilu) po uredniških oz. vsebinskih področjih in za povprečno novico, fotografijo itd.," so še navedli v Ukomu.

Vse to bo "potrebna podlaga, da bo novi direktor na eni strani pravilno izvajal predpise, ki urejajo državne pomoči za storitve splošnega gospodarskega pomena, in na drugi strani gospodarno in učinkovito vodil poslovanje STA-ja ter bodo ne nazadnje zaposleni v STA-ju lahko ovrednotili svoje dosežke pri delu". "Državni proračun pa bo vedel, kaj plača z državno pomočjo v obliki nadomestila za javno službo STA-ja," so prepričani pri Ukomu.

Kadunc je opozoril, da pri usklajevanjih pogodbe "žal ni bilo mogoče najti rešitve za področje fotografij, vendar bodo, takoj ko bo mogoče, predlagali spremembo zakona, ki bo jasneje uvrstila področje fotografij med tržne dejavnosti, kot je povsod po Evropi".

Pri Ukomu so zapisali, da pogodba upošteva zahteve, ki jih za STA predvideva zakon o STA-ju, med drugim tudi brezplačen dostop do fotografij. Pogodba temelji na lani sprejeti vladni uredbi o opravljanju javne službe STA-ja, ki je spremenila način financiranja dejavnosti javne službe v plačevanje po obsegu produkcije, kar so kot sporno že lani ocenili na STA-ju in jo zato tudi sodno izpodbijajo.

Zaposleni opozarjajo na problematičnost plačila "na kos"

Zaposleni na STA-ju – uredniški kolegij, svet delavcev, sindikat novinarjev ter zastopstvo uredništva – sicer pozdravljajo dejstvo, da je bila podpisana pogodba za financiranje javne službe STA za letos, saj to prinaša vsaj osnovno finančno gotovost za delovanje STA-ja v tekočem letu. Vztrajajo pa pri stališču, da je model financiranja, ki temelji na načelu plačevanja glede na število novic in fotografij, nesprejemljiv.

V skupnem stališču so zapisali, da model financiranja na kos, kot ga predvidevata vladna uredba in na njeni podlagi pogodba o financiranju javne službe STA, "zaradi plačevanja na podlagi povprečne vrednosti posamezne vsebine sili v potrebo po zagotavljanju čim večjih količin vsebin, kar pa je zgrešen pristop, saj to omejuje možnosti za usmerjanje resursov v zahtevnejše vsebine z višjo dodano vrednostjo".

Kot najbolj problematično lastnost takšnega modela financiranja oziroma pogodbe pa znova opozarjajo, "da dopušča Ukomu možnost arbitrarne odločitve, katere vsebine bo v okviru javne službe financiral in katerih ne". "To lahko vodi v nedopustno posredno vplivanje na uredniško avtonomijo, v kar ne bomo privolili," so opozorili.

Obenem pa to lahko vodi tudi v vnovično finančno nestabilnost STA-ja. "Ta namreč za produkcijo, večjo od načrtov, ne bo dobila plačila, ki bi bilo večje od zneska, vnaprej fiksiranega v pogodbi. Bo pa zlahka lahko finančno kaznovana za premajhno ali pa takšno produkcijo, ki po Ukomovi oceni ne sodi v javni servis. Da se to lahko zgodi, kažejo tudi aktualni zapleti okrog plačila javne službe za zadnja meseca lanskega leta," so navedli.

Kritike Veselinoviča, ta zavrača očitke o netransparentnosti poslovanja

Na Ukomu so bili znova kritični tudi do nekdanjega direktorja STA-ja Bojana Veselinoviča in nadzornega sveta STA-ja.

Veselinović zagotovitev podlage za financiranje dejavnosti STA-ja v letu 2022 pozdravlja, četudi, kot je ugotavljal, glede na veljavni zakon o STA-ju podpis pogodbe precej zamuja. Zanikal pa je trditev Ukoma, da bo šele zdaj državni proračun vedel, kaj plača. "Poslovanje STA-ja je bilo vseskozi transparentno in nadzorovano z vsemi mehanizmi, ki jih predvideva veljavna zakonodaja, in državni proračun nikoli ni preplačal javne službe STA-ja. Vsa nakazila družbi so bila vedno ustrezno dokumentirana," je zatrdil.

Očitke na račun računovodstva je označil za "lažno ornamentiko", "za prikrivanje krutega dejstva, da je Ukom brez vsake zakonske podlage dvakrat v pol leta povsem ustavil financiranje STA-ja". "To vnovično iskanje izgovorov za protiustavno dejanje te vrste so odplaknile že vsakoletne revizije v STA-ju, nazadnje pa še posebna revizija, ki jo je naročila ta vlada in ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti v poslovanju STA-ja," je zapisal Veselinovič. Pričakuje, da bo to jasno tudi po odločitvi upravnega sodišča o vladni uredbi.