"V DNS-ju že več kot desetletje pričakujemo spremembe medijske zakonodaje," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da so doslej "aktivno in konstruktivno" sodelovali v vseh javnih razpravah o predlogih medijskih zakonov. Tudi na besedilo tega predloga zakona so točno pred letom dni podali obsežen komentar, oglasili pa so se tudi maja 2024, ko je bil predlog poslan v medresorsko usklajevanje, so spomnili.

Na splošno sicer ocenjujejo, da je zakon kljub pomanjkljivostim nujen. "Popolna zavrnitev bi slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječi zakon o medijih," so poudarili. Menijo pa, da je nekatere člene zakona treba še popraviti oz. jih dopolniti.

Sorodna novica Pred poslanci predlog zakona o medijih: kritike letijo tudi na prenos ocene koncentracij na Akos

"Ne glede na to, da je ministrstvo upoštevalo nekatere naše predloge, bolje razdelalo sheme državne pomoči in definiralo, da bo pomoč namenjena tiskanim in digitalnim medijem, kar je napredek od predloga izpred enega leta, pa rešitve kljub temu niso izpolnile naših pričakovanj," so dejali.

Shema pomoči

Predlog zakona namreč pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar po mnenju društva pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. "Če prav razumemo zapisano, bo po novem tudi redni letni razpis, kot ga poznamo že zdaj, del te uredbe in bo torej lahko podvržen vladni samovolji," so opozorili.

Poudarili so, da predlog zakona ne definira višine letnih sredstev, celoten mehanizem bo s tem podvržen nestabilnosti in politični pristranskosti. Višina sredstev bi morala biti v zakonu zagotovljena, prav tako bi morala izhajati iz vnaprej ugotovljenih dejanskih potreb pri zagotavljanju javnega interesa v medijih, kot ga opredeljuje zakon. Zato predlagajo dopolnitev, da se zagotovijo sredstva v letni vrednosti, ki ustreza vrednosti 15 odstotkov zneska prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu.

Opozorili so tudi, da letno projektno financiranje prinaša veliko administrativno obremenitev tako za pristojno ministrstvo kot za prejemnike sredstev ter zmanjšuje učinkovitost in racionalnost celotnega mehanizma. Zato predlagajo, da se v zakon jasno zapiše, da gre za financiranje eno- ali večletnih projektov.

Po mnenju društva je dejavnik tveganja lahko tudi komisija, še posebej v kombinaciji z nedefiniranim sistemom in ohlapnimi merili za presojo projektov. "V DNS smo si želeli model, ki bi se izvajal čim bolj avtomatično in prek katerega bi država nediskriminatorno financirala del stroškov produkcije, torej stroškov dela," so zapisali.

Združenje avtorjev Slovenije

Podpirajo predlog kolektivne organizacije ZAMP – Združenja avtorjev Slovenije, da se od izdajateljev medijev, ki želijo biti deležni finančne pomoči iz omenjenega naslova, upravičeno pričakuje tudi zagotavljanje pogojev za uporabo objavljenih vsebin na podlagi zakonite licence in omogočanje uveljavljanja ter ustrezne poravnave nadomestil tudi avtorjem.

Predlagajo novi 51. člen, ki bi opredeljeval status nepridobitnega medija posebnega pomena za tiskane in digitalne medije. Do tega statusa naj bodo upravičeni mediji, katerih izdajatelji so nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju medijev.

Predlog zakona sicer navaja, da podpira delovanje medijev, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, status je naveden tudi kot prednostno merilo. "Vendar v DNS-ju ne vidimo razloga, zakaj bi bili tiskani in digitalni nepridobitni mediji diskriminirani, saj imajo radijski in televizijski nepridobitni programi status posebnega pomena, opredeljen že v obstoječem zakonu," menijo.

"Smo proti zniževanju standardov zagotavljanja vsebin lastne produkcije lokalnih in regionalnih programov posebnega pomena in deregulaciji povezovanja teh programov v mreže," so zapisali.

Pravica do popravka

Pri pravici do popravka pa zahtevajo podaljšanje rokov za objavo popravka v digitalnih medijih na tri delovne dni in pričakujejo, da se ohrani možnost revizije na vrhovnem sodišču brez dodatnih pogojev, so še zapisali v društvu.

Pred poslanci je danes prva obravnava predloga zakona o medijih, ki ga je vlada konec decembra pripravila za obravnavo v DZ-ju. Novi predlog med drugim vzpostavlja pravno podlago za več oblik finančne pomoči medijem, za oceno koncentracij na medijskem trgu pa bo po predlogu zakona pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.