Kot predvideva koalicijska pogodba, bi se v skladu s predlogom v pripravništvo in delovno dobo prištevale vse občasne oblike dela študentov. Prav tako naj bi se za vse oblike dela plačevali socialno varstveni prispevki, pri čemer pa ni povsem jasno, na koga naj bi pravzaprav padlo breme plačevanja prispevkov.

Kot je za MMC povedala Natalija Pavlin s Študentske organizacije Slovenije, se vsekakor zavzemajo za formaliziranje študentskega dela, in sicer tako, da se upošteva kot pridobljene delovne izkušnje. Rešitev, podana v koalicijski pogodbi, pa po njihovem mnenju ne upošteva vseh okoliščin študentskega življenja.

Kot opozarja Pavlinova, omenjena rešitev lahko prinese motnje v študijskem procesu. Dodaja, da družba lahko napreduje le z vlaganjem v mlade in njihovo izobraževanje, ne pa z dodatnim obremenjevanjem študentov med študijem.

Za razumno omejitev študentskega dela in za izenačevanje cene dela se zavzemajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Delodajalci se bojijo dodatnih obremenitev
Delodajalce skrbi predvsem, da bi v primeru sprejetja predloga prav nanje padlo breme plačevanja prispevkov. Kot opozarjajo, v tem trenutku ne morejo privoliti v dodatne obremenitve stroška dela, poleg tega pa že zdaj plačujejo prispevke od določenih prejemkov, denimo od podjemnih pogodb.

"Združenje delodajalcev Slovenije je na stališču, da je treba spodbujati predvsem štipendiranje, saj je za delodajalce pomembno, da študenti študij zaključijo v najkrajšem možnem času, medtem pa nabirajo izkušnje v podjetju in za delo, ki ga bodo dejansko opravljali," so še dejali za MMC.

Kdo je kriv za izkoriščanje študentov?
Sogovornike smo povprašali tudi o trenutnih razmerah, ki vladajo na področju študentskega dela. Kot menijo na ŠOS-u, obstajajo posamezni primeri zlorabe študentskega dela, vendar je za to po njihovih besedah pristojna država, ki naj izboljša inšpekcijski nadzor nad študentskim delom. Medtem pa na ministrstvu za delo opozarjajo, da trenutno stanje še vedno omogoča delodajalcem poceni delovno silo na eni strani, na drugi pa podaljševanje dobe študija in prvi nastop na trgu dela za študirajočo populacijo. Na združenju delodajalcev trditev, da naj bi bili študentje pogosto žrtve izkoriščanja, saj predstavljajo poceni delovno silo, označujejo za pavšalno.

Študentsko življenje ni vedno lahko
Kako bi bilo mogoče izboljšati materialni položaj študentske populacije? Na pristojnem ministrstvu se sklicujejo na to, da so že vpeljali subvencioniranje študentske prehrane, da je bil na novo sprejet Zakon o štipendiranju, obstajajo pa tudi drugi transferji in pomoči študentom. Na ŠOS-u v zvezi s tem omenjajo strategijo zaposlovanja mladih v družbi znanja, ki predvideva rešitve tudi na tem področju. Tako ŠOS kot ZDS opozarjata tudi na spodbujanje štipendiranja.

M. N./E. S.