Novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih je v parlamentarni postopek vložil poslanec SMC-ja Marjan Dolinšek, ki želi tako zaznamovati odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka s slovenskega ozemlja. V letu, ko se začenja spominjanje na dogodke, povezane s slovensko osamosvojitvijo, je to še en poskus, da bi se odločneje zavedali prehojene poti, je med drugim povedal za Radio Slovenija.

Prvi večji dogodek, povezan s praznovanjem osamosvojitve, bo državna proslava 8. aprila, na 25. obletnico prvih demokratičnih volitev pa bomo zaznamovali še zadnji dogodek iz tistih let, odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije. Dolinšek je predlog sprememb vložil na pobudo društva veteranov vojne za Slovenijo in policijskega veteranskega združenja Sever. Z dnevom suverenosti bomo, pravi Dolinšek, opozarjali tudi na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin, poleg tega pa dosegli odločnejši spomin na enega najpomembnejših dogodkov v slovenski novejši zgodovini.

Med razpravo so poslanci Združene levice predlagali, da se med dela proste dni ponovno uvrsti 2. januar, a njihov predlog ni dobil podpore.

Tudi drugi so iniciativo SDS-a pozdravili, a menili, da treba k zadevi pristopiti širše. Poslanci tako novele niso podprli, zanjo je glasovalo 26 poslancev, proti pa jih je bilo 49.
Nepredstavljivo, da bi se pojem kaznivosti premaknil v območje golega naklepa
Napovedano je bilo tudi glasovanje o noveli kazenskega zakonika - v SDS-u so predlagali sankcioniranje tistih, ki so se ali se nameravajo v tujini udeležiti terorističnih bojev, v predstavitvi stališč poslanskih skupin na seji prejšnji teden pa so predlog podprli še v NSi-ju in ZaAB-u.

SDS je podoben predlog vložil že konec lanskega leta, a ga je DZ zavrnil. Zdajšnji predlog novele je poslanska skupina vložila po terorističnih napadih v Parizu. Predlagali so, da bi tiste, ki se nameravajo udeležiti ali se udeležijo oboroženega spopada zunaj Slovenije, kaznovali z zaporom od petih do 15 let. Enako kazen so predvideli tudi za tiste, ki spodbujajo k načrtovanju kaznivih dejanj.

Vlada se s predlogom SDS-a ni strinjala. Kot je poslancem na seji prejšnji teden pojasnil državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Darko Stare, v zdaj veljavnem kazenskem zakoniku obstaja več členov, ki inkriminirajo teroristično delovanje.

Hkrati je Stare opozoril, da je predlog SDS-a predvidel inkriminacijo že samega namena udeležbe v spopadih v tujini. Po oceni vlade je popolnoma nepredstavljivo, da bi se pojem kaznivosti premaknil v območje golega naklepa.

Andrej Čuš iz SDS-a je po teh pojasnilih vladajoči koaliciji očital, da drži glavo v pesku in se dela, da na svetu ni nobenih težav. A če se bo taka miselnost nadaljevala, se z grožnjo Islamske države ne bo obračunalo, meni.

Novela zakona o zdravilih neuspešno končala zakonodajno pot
Državni zbor je danes sledil tudi odločitvi odbora za zdravstvo in ni podprl novele zakona o zdravilih, ki jo je v parlamentarni postopek vložil državni svet. Z novelo so želeli onemogočiti lekarnam, da se ukvarjajo tudi s prometom z zdravili na debelo, ter onemogočiti, da se uradni kontrolni laboratorij za zdravila obdrži v okviru javne agencije za zdravila.

Sklep, da novela zakona o zdravilih ni primerna za nadaljnjo obravnavo, je na seji DZ-ja podprlo 60 poslancev, proti sklepu so se izrekli štirje poslanci.

Zvišanje soudeležbe potrošnika pri škodi zaradi blaga z napako
Novelo zakona o varstvu potrošnikov, s katero se slovenska zakonodaja usklajuje z evropsko direktivo, je DZ sprejel. Edina novost je zvišanje soudeležbe oškodovanca pri škodi, ki nastane zaradi blaga z napako - zdaj mora proizvajalec povrniti škodo na drugi stvari, če ta presega 400 evrov, po novem bo meja pri 500 evrih.

V skladu z zakonom je mogoče povrnitev škode zahtevati, kadar napaka na izdelku povzroči smrt, telesno poškodbo ali poslabšanje zdravja človeka ali kadar zaradi napake na izdelku nastane škoda na drugi stvari. Škodo na drugi stvari je v določeni višini dolžan povrniti, če jo je kupec uporabljal za osebno uporabo.

Vzpostavitev posebnega oddelka za postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora
DZ je danes potrdil še preostala zakona iz t. i. svežnja prvega koraka sodne reforme, in sicer novelo zakona o državnem tožilstvu in novelo zakona o brezplačni pravni pomoči. Za prvo je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 20. Za drugo se je izreklo 43 poslancev, proti jih je bilo osem.

Novela zakona o državnem tožilstvu določa sprejetje kodeksa državnotožilske etike ter oblikovanje komisije za etiko in integriteto, ki bo sprejemala načelna mnenja glede spoštovanja kodeksa.

Znotraj specializiranega tožilstva prinaša vzpostavitev posebnega oddelka za postopke odvzema premoženja nezakonitega izvora, t. i. civilnofinančnega oddelka, hkrati pa odpravlja omejitve pri zaposlitvah tožilcev s specifičnimi znanji na specializiranem tožilstvu.

Novela zakona o brezplačni pravni pomoči naj bi prinesla izboljšanje učinkovitosti omenjenega instituta na način, da bo brezplačna pravna pomoč lažje in širše dostopna.

V ta namen novela poenostavlja obrazec prošnje za dodelitev omenjene pomoči, prav tako širi razloge za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Prvi pravni nasvet nadomešča s pravnim svetovanjem, opozicija pa je ob tem opozorila, da novela brezplačni prvi nasvet nedopustno ukinja.

Omogočen vpogled v poslovni register tudi po posameznikih
DZ je sprejel tudi novelo zakona o Poslovnem registru Slovenije, s katero se v slovenski pravni red prenaša spremenjena evropska direktiva glede povezovanja centralnih in trgovinskih registrov ter registrov družb.

Z njo se posega tudi v določbe o vpogledu v podatke iz registra. Po novem bo mogoče vpogledati tudi v podatke, v katerih podjetjih je neki posameznik ustanovitelj in zastopnik.

Do zdaj je bilo to iskanje mogoče le po poslovnih subjektih, torej kdo je zastopnik in ustanovitelj v poslovnem subjektu, ne pa tudi, ali in kje vse se zastopnik in ustanovitelj pojavljata v drugih poslovnih subjektih.

Uvedba sledljivosti prometa s pirotehničnimi izdelki
Poslanci so z 61 glasovi za in nobenim proti potrdili spremembe zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, s katerimi se uvaja sledljivost prometa s pirotehničnimi izdelki.

Novela po oceni vlade povečuje odgovornost gospodarskih subjektov pri dobavi omenjenih izdelkov, in sicer tako da bodo morali zagotoviti, da izdelki izpolnjujejo vse varnostne zahteve. Izdelki bodo morali imeti tudi identifikacijsko oziroma registrsko številko, gospodarski subjekti pa bodo morali o prometu z njimi voditi evidenco.

Blažja ureditev pošiljanja sporočil med podjetji
DZ je soglasno potrdil tudi novelo zakona o elektronskem poslovanju na trgu, ki lajša poslovanje podjetij pri ponujanju blaga in storitev drugim podjetjem. Podjetja za pošiljanje komercialnih sporočil odslej ne bodo več potrebovala soglasja prejemnika, če gre za pravno osebo.

Zakon o elektronskem poslovanju na trgu po novem ne bo več vseboval določbe o predhodnem soglasju prejemnika storitve pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del informacijske družbe in jih pošilja ponudnik storitve. Predhodno soglasje za pošiljanje komercialnih sporočil fizičnim osebam pa bo še vedno potrebno, saj to področje ureja zakon o elektronskih komunikacijah.

Da se zgodba somalijske deklice ne bi ponovila
Državni zbor je z 69 glasovi za in petimi proti po pričakovanju sprejel tudi novelo zakona o tujcih. Po novem ima pristojni organ diskrecijsko pravico, da dovoli združitev družine begunca ali tujca s priznano subsidiarno zaščito tudi v drugih primerih, kot je bilo določeno do zdaj, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi. Pripravo novele je sprožila medijsko odmevna in medtem že srečno razrešena zgodba somalijske deklice.

Dozdajšnji zakon o tujcih je taksativno našteval krog družinskih članov - enako kot zakon o mednarodni zaščiti v členu 16b, ki ga je ustavno sodišče januarja razglasilo za neskladnega z ustavo. Za družinske člane je štel le zakonce ali registrirane življenjske partnerje ter otroke in starše, ne pa npr. bratov in sester, kar je tudi vodilo v zaplete s somalijskim dekletom.