Ob tem hrvaški Novi list piše, da hrvaške oblasti (Jandroković je član vladajočega HDZ-ja) niso zaskrbljene, ker je slovenska diplomacija od Hrvaške prevzela pobudo za urejanje dvostranskih vprašanj s pogajanji, ki med drugim vključuje tudi možnost mediacije in mednarodne arbitraže.

Tudi v največji opozicijski stranki SDP pozdravljajo vse predloge za urejanje odprtih vprašanj, njen predsednik Zoran Milanović pa informacije, da naj bi bil arbiter predsednik sodišča za pomiritve in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje Robert Badinter, ki je že sprejel slovensko pobudo, ni želel komentirati.

Poslanec Istrske demokratične skupščine Damir Kajin je celo prepričan, da Hrvaška mora sprejeti predlog Slovenije, ki prvič ponuja posredovanje tretje strani, in spomnil, da je hrvaški predsednik Stipe Mesić Badinterja enkrat že predlagal za arbitra.

Optimistični scenarij
Kajin meni, da je treba izkoristiti priložnost, ki jo ponuja slovenska stran, in končno rešiti vse meddržavna vprašanja - mejo, Ljubljansko banko, jedrsko elektrarno Krško in ekološko-ribolovno cono.

Tudi če bi ta najbolj optimističen scenarij uspel, bi Hrvaški na dnevnem redu ostalo še kar precej nerešenih meddržavnih vprašanj. Hrvaška ima namreč odprta vprašanja prav z vsemi sosedami, razen Madžarske - poleg Slovenije še s Srbijo, z BiH-om in s Črno goro.

Med pretežno pozitivnimi hrvaškimi odzivi je izstopal poslanec Hrvaške stranke prava Tonči Tadić, ki je dejal, da se je Slovenija leta 2001 izvzela iz pristojnosti arbitraže Združenih narodov za urejanje vrste mednarodnih sporov, vključno z razmejitvijo na morju. "Do takrat je Hrvaška lahko zahtevala arbitražo, poslej pa mora Slovenija za vsak pristop k arbitraži ali sodišču dati dodatno privolitev."