Na tržnicah ali mobilnih prodajnih mestih se je v zadnjem času razbohotila prodaja ekoloških pridelkov in izdelkov, ki jih nekateri prodajajo po vratolomno visokih cenah. Ker si kupci želijo priti do hrane, pridelane brez pesticidov in umetnih gnojil, prodajalce zamika, da zlorabijo oznako "eko". Žal je nadzor nad tistimi, ki niso v sistemu certificirane pridelave, precej šibek.

Največ zavajanja z oznakami "eko" ali "bio" - podobno kot pri označbah o poreklu - je na tržnicah, manj pa pri predpakiranih izdelkih. Edini dokaz, da je neko živilo res pridelano na ekološki način, je certikat, ki ga izda certifikacijski organ.
Vzpostavljen je register ekoloških kmetij
Vsi trije certifikacijski organi v Sloveniji imajo vzpostavljen tudi sistem za nadzor predelovalnih obratov. Kupci imajo pravico od vsakega prodajalca zahtevati certifikat, pravi Liljana Šurlan iz Inštituta KOn-cert iz Maribora.

"Druga možnost je, da pogledajo na spletni strani ministrstva za okolje, kjer je bil vzpostavljen nov spletni iskalnik ekoloških kmetij in predelovalnih obratov," pojasnjuje.

Večina tistih, ki od ekološkega kmetijstva živijo, pazijo, da ni kaj narobe. "Kajti predrago jih stane odvzem certifikata in vračilo subvencije. Je pa tudi takšnih primerov letno med pet in 10," pravi Boris Fras, ekološki kmet.
Škodujejo poštenim
Naš največji certifikacijski organ v državi ugotavlja na področju ekoloških kmetij 10 odstotkov kršitev, pri predelovalnih obratih pa jih enak odstotek sploh ne dobi certifikata.
Mnogo pa jih v sistem ni vključenih in zato jih inšpektorji obiščejo bolj redko. Tržna inšpekcija bi se morala usmeriti predvsem na goljufive preprodajalce in brezvestne zaslužkarje na stojnicah. Zavajajoče označevanje dela krivico tistim ponudnikom, ki pa res pridelujejo ekološka živila.
"Če porabnik posumi, da živilo ni pridelano na ekološki način, je smiselno oz. je naprošen, da to javi na urad za varno hrano," pravi Tanja Pajk Žontar z Zveze potrošnikov Slovenije. Cena ekoloških pridelkov se oblikuje na trgu, za orientacijo kupcem pa povejmo, da so stroški ekološke pridelave v povprečju za tretjino večji kot pri konvencionalni pridelavi.