Do zdaj je bilo v akciji Skupaj za Slovenijo zbranih že 1.224.446 evrov. Še vedno lahko darujete tudi z nakazilom (QR-kodi najdete spodaj) in SMS-i s ključnima besedama DARUJ5 in DARUJ10 na 1919.
V četrtek, ko je bil na TV Slovenija dan dobrodelnosti, ste lahko ves dan na radijskih valovih poslušali zgodbe z najbolj prizadetih območij. Zvečer pa se so na TV Slovenija v posebno oddajo javljali dopisniki z osmih različnih prizadetih območij, v studiu pa so svoje zgodbe predstavili nekateri posamezniki, ki so jih prizadele poplave.
Donacije smo zbirali tudi med ponovitvijo oddaje v soboto.
Ob številnih pretresljivih prizorih, ki so z različnih koncev države prihajali med poplavami, je veliko pozornost pritegnilo reševanje otrok in vzgojiteljic iz poplavljenega vrtca v Mengšu. Med gasilci je bil tudi njihov bolničar Sandi Zajc, ki je med reševanjem otrok po telefonu dajal navodila tudi svoji družini, ki se je doma prav tako borila s poplavo. "Najprej sem zelo vesel, da smo vsi živi in zdravi," je poudaril Zajc, ki je po vrnitvi domov naletel na poplavljeno hišo. "Takrat sem v nekem trenutku ostal brez besed in brez vsega," je dejal. Ob tem je poudaril, da mu zelo veliko upanje in moč dajejo ljudje, ki so mu takoj priskočili na pomoč in mu pokazali, da v nesreči njegova družina ni ostala sama.
Prevaljski podjetnik Ambrož Duler se je po pogovoru z županom odločil za izdelavo mostu čez Mežo – starega je reka poškodovala. Posvetoval se je s statiki, nato so začeli izdelavo. Od prvega pogovora do izdelave je minilo 36 ur, je povedal. Nekaj težav je bilo z dobavo materiala, ker so bile ceste zaprte. Zvečer so dobili material iz Celja, ga z dvigali dvignili čez Mežo, čez noč zavarili, sestavili, drugo jutro začeli montažo, zvečer je bil zmontiran, je povedal Duler. Most je dolg 23 metrov in širok 2,5 metra.
V hribih med Ljubnim in Lučami, ki so deloma še vedno odrezani od sveta, živi tudi pater Karel Gržan. Kot je dejal, je sredi katastrofe in groze, ki sta doleteli njegove kraje, našel tudi veliko svetlih trenutkov. "Ta ujma je razdejala zemljo, odprla je strašne rane v naravi, ampak odprla je tudi človeška srca. Toliko ganljivih, sočutnih izrazov še nisem videl v življenju," je dejal. "Najprej smo si prek deročih rek sosedje mahali – živi smo, sreča je, živi smo. Potem pa smo doživljali ganljive prizore. Ni bilo elektrike niti vode. Kmet se je eno uro prebijal skozi gozd, da mi je prinesel pitno vodo," je opisal dogajanje med naravno katastrofo. "Nekdo mi je rekel – ljudje smo postali drugačni, prej smo hodili drug mimo drugega, zdaj pa hodimo drug z drugim, čutimo se in zaznavamo," je dejal Gržan.
Posebej težko je bilo invalidom. Hiša Feliksa Burgarja stoji v Mengšu skoraj 100 metrov od reke Pšate. Pretekli petek jo je v pičlih 15 minutah zalila vode. Burgar, ki je bil v času zalivanja vode sam doma, se je z invalidskim vozičkom odpeljal v dnevno sobo. "Hotel sem rešiti neke dokumente. Potem je voda narasla do vozička in še kar prihajala. Pa sem razmišljal, madona, zdaj je pa treba ven, se rešiti!" Ker telefona ni imel pri sebi, ni mogel nikogar priklicati na pomoč. A ko se je hotel zapeljati ven, se je z vozičkom zaletel v robnik, v kos lesa, ki ga je prinesla voda. Ko mu tudi po desetih poskusih ni uspelo premagati robnika, je pomislil na najhujše. "Potem pa že malo razmišljaš, madona, pa ne bo jaz tu noter umrl." Moči mu je vlila psička, ki jo je videl skozi okno, kako plava in cvili. Tudi ona mu je hotela pomagati. "Potem pa grem z voza dol v vodo na zadnjico, na roke, voz k sebi potegnem, pol metra jaz, pol metra voz. Porival sem ga pred sabo. Nisem videl druge rešitve." Po 20 minutah sta ga iz mrzle vode potegnila sorodnika, ki sta prišla, ker se ni javljal na telefon. Življenje si je rešil, a poplava mu je vzela dom.
Ob 7. uri v četrtek se je odprl klicni center na RTV Slovenija, v katerem so prostovoljci Rdečega križa in Karitasa skupaj z zaposlenimi na RTV Slovenija in nekaterimi znanimi obrazi na številki 01 472 00 11 zbirali sredstva za ljudi, ki so utrpeli škodo v največji naravni katastrofi, ki je kadar koli prizadela Slovenijo.
V klicnem centru je bila tudi upokojenka Helena iz Rakitne, ki je že 20 let prostovoljka Rdečega križa. Prvi klic je v četrtek prejela ob 7. uri zjutraj z donacijo kar 500 evrov. "Kličejo predvsem upokojenci, ki so dopoldne doma. Vsak donira po svojih zmožnostih, nekateri 20, drugi 50, 100 evrov." Pogovor že prekine naslednji klic. Potem ko na poseben formular zapiše vse podatke donatorja, se zahvali in poslovi, še doda: "Čutimo dolžnost, da pomagamo, ker ne moremo do svojih, ki so prizadeti. Tako smo pač prvi korak naredili s sodelovanjem v klicnem centru."
Študentka Barbara iz Mengša se je tokrat prvič angažirala kot prostovoljka, spontano, saj so tudi njen kraj poplave hudo prizadele. "Pri nas doma smo imeli veliko srečo, pomagali pa smo drugim. Ta konec tedna smo pomagali v Mengšu, v torek na Ljubnem." Zdaj je pomagala s prostovoljnim delom v klicnem centru. Klicatelji so precej jedrnati, je povedala Barbara, povedo svoje ime in priimek, naslov in znesek, ki ga želijo podariti. "Starejši se tudi zahvalijo, da je darovanje organizirano prek telefonskih klicev, saj drugače ne bi znali. Veseli so, da lahko pokličejo in dobijo položnico, tako da jim ni treba iskati informacij na spletu." Barbara še je dodala, da je študentka in je vesela, da ima možnost, da lahko pride. "Če bi bila v službi, bi bilo drugače."
A poleg Barbare je sedela Dona iz Ljubljane, ki ni več študentka. Da je lahko sodelovala v klicnem centru, ji je omogočilo podjetje, v katerem je zaposlena.
Denar lahko darujete tudi prek QR-kode:
Rdeči križ:
Karitas:
Karitas za žrtve poplav doslej zbral več kot 1,5 milijona evrov pomoči
Na Karitasu so doslej zbrali več kot 1,5 milijona evrov za pomoč žrtvam poplav, je povedal generalni tajnik Karitasa Peter Tomažič. Tomažič se je zato zahvalil vsem, ki so darovali denar. "Odziv je res zelo presenetljiv in velik," je dejal. Doslej so zbrali 1.546.631 evrov, kamor še ni vštet četrtkov dobrodelni dan Radiotelevizije Slovenija.
Na transakcijski račun Karitasa so sicer že prejeli 940.900 evrov. Do teh sredstev že lahko dostopajo, zato so 300.000 evrov že poslali regijskim in župnijskim Karitas.
Prek SMS-donacij so za zdaj zbrali 182.393 evrov, doniralo je več kot 20.000 ljudi. Podjetja so z donacijami Karitasu prispevala 312.000 evrov, 60.000 evrov so prejeli iz tujine, 50.000 evrov pa je dodala fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij. Tomažič je ob tem opozoril, da lahko do denarnih sredstev od SMS-donacij dostopajo šele po približno mesecu dni, ko donatorji plačajo račun.
Številna podjetja so donirala tudi materialne dobrine. Trenutno na terenu najbolj potrebujejo razkužila, čistila in mila ter orodje. "Moramo vedeti, da hrana na terenu zdaj ni nujno potrebna, se moramo pa zavedati, da v naslednjih mesecih za ta gospodinjstva prihajajo veliki stroški," je opozoril. Karitas bo tako hrano na prizadetih območjih delil tudi v prihodnjih mesecih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje