Predsedniki parlamentarnih strank, vodje poslanskih skupin in poslanci narodnosti so končali sestanek pri premierju, kjer so razpravljali o upravičenosti predloga novele zakona o varovanju arhivskega gradiva. Predsednik vlade je sestanek sklical na pobudo predsednika SDS-a Janeza Janše. Opozicija, predvsem SDS, se je namreč burno odzvala na predlog vladne novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Pahor: Vtis, da se ščiti nelegalno delovanje sodelavcev SDV-ja, je napačen
Premier Borut Pahor je po sestanku povedal, da se v javnosti pojavlja napačen vtis, da se poskuša s spremembo zakonodaje zaščititi nelegalno in nelegitimno delovanje nekdanjih sodelavcev SDV-ja. Zatrdil je, da se vlada z vprašanjem, ali naj bodo arhivi še naprej v celoti odprti ali ne, ukvarja, ker ščiti interese te države, ne pa prejšnje. "Ključno vprašanje je, kaj lahko stori demokratična Slovenija, ki pomeni diskontinuiteto z nekdanjim režimom, z delom arhivskega gradiva, za katerega meni, da bi lahko ogrozilo interese te samostojne, demokratične Slovenije," zatrjuje.

Povedal je še, da pričakuje Janševo opravičilo zaradi namigovanj, da naj bi imel vpogled v arhive. "Koga ščitijo ti dokumenti, ki se skrivajo, morate vprašati tiste, ki so jih videli, recimo, predsednika vlade, ki je v ponedeljek v parlamentu razlagal, kaj v teh dokumentih je in kaj ni. Ta del arhiva je bil iz Sove odnesen očitno na vlado za dvajset dni, med 19. oktobrom in začetkom novembra," je še pred začetkom sestanka dejal Janša, Pahor pa se je nato odzval z besedami: "Kdor izreka taka mnenja, mora biti toliko moža, da sprevidi, da je bil zaveden ali je dobil napačne informacije, in se mi javno opraviči. Tega nisem storil. Opravičilo pričakujem zelo kmalu," je poudaril.

Matič: Ne govorimo o profesionalnih zločincih, ampak o navadnih družinskih ljudeh
Ministrica za kulturo Majda Širca je povedala, da se je prejšnja vlada, z odprtostjo arhivskega gradiva, kot ga je določila, ujela v zadrego, "ko je na eni strani nekdanji direktor Sove kot tudi ostali, ugotovil, da ni prav, da so ti materiali dostopni". "Pravzaprav je v teh ugotovitvah in ocenah škode ugotavljala točno to, zaradi česar smo mi šli sedaj ta zakon spreminjat."

"Zakonodajalec leta 2006 je očitno izhajal iz neke predpostavke, da je delovanje nekdanjega SDV-ja bilo v službi terorizma, verjetno je pa spregledal, da je vsaj del tega delovanja nekdanje službe državne varnosti bil v smislu tistega dela, ki ga opravlja vohunska služba vsake države. Tukaj se je pokazalo, da so na podlagi tega gradiva lahko ogroženi državni interesi in pa bolj kot državni interesi varnost posameznikov in njihovo dostojanstvo oz. varnost tudi drugih družinskih članov, ne v Sloveniji, ti ljudje živijo v tujini. Ne govorimo o nekih profesionalnih zločincih, ampak predvsem o navadnih družinskih ljudeh, ki so opravljali to iz patriotizma," pa je zatrdil direktor Arhiva Slovenije Dragan Matić.

Janša: Podanih ni bilo nikakršnih argumentov
Janša je po sestanku povedal, da dogovora niso dosegli, slišali pa naj bi veliko pavšalnih trditev, kako bi odprtje teh arhivov skorajda ogrozilo obstoj države in nacionalnih manjšin, za kar pa naj ne bi bilo podanega nikakršnega argumenta. Prepričan je, da se želi z zapiranjem arhivov zaščititi nekatere akterje, ki naj bi bili celo povezani s terorističnimi dejavnostmi SDV-ja v sosednjih državah. "Predsednik republike Danilo Türk je takrat dejal, da je za teroristično akcijo v Velikovcu izvedel iz medijev in da tudi danes ne ve nič več. Lahko rečem, da po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva, predsednik laže. On je bil neposredno obveščen o tej akciji," je dejal Janša.

Juri izpostavlja nepravilnosti v času Janševe vlade
"Janša si želi veliko manipulacijo, s katero želi ustvariti politično-ideološko fronto, zaradi katere bi pozabili na vse tisto, kar so storili njegovi sodelavci v času prejšnje vlade," je še pred sestankom zatrdil Franco Juri. Pojasnil je še, da bodo Janšo povprašali, kaj se je dokazali v letih 2007 in 2008 glede na to, da naj bi takrat Šturmova delovna skupina intervenirala in izločila del gradiva, kar naj bi pomenilo, da so nekateri neavtorizirano vstopili v arhiv Sove in razpolagali z dokumenti.

Na očitke Franca Jurija je Janša odvrnil, da je eno zaščita arhivov v fizičnem smislu in tudi v smislu zaščite pravic posameznikov v okviru zakona, drugo pa je, če si to pravico vzame tajna služba. Sedanje dogajanje je označil za začetek brezvladja. "Od sestanka pričakujemo, da bo dano zagotovilo, da se konča nezakonito stanje. Celo predsednik vlade govori o tem, kaj je v dokumentih, v katere neki državljan, ki ima enake pravice kot on, ni imel vpogleda," je povedal pred sestankom.

Janša: Dvomim, da se vlada zaveda resnosti situacije
"To ni edini primer. Sodnik je bil v priporu kljub imuniteti, ne da bi DZ pravočasno odločal. Vsi smo glasovali proti imuniteti, vendar bi morali to storiti v soboto ali v petek. Predsednik DZ-ja bi moral spoštovati ustavo in sklicati DZ, da o tem odloča pravočasno, če ne, bi morali sodnika izpustiti, ne glede na to, ali je kriv ali ne. Nihče se ni oglasil ob tej očitni nezakonitosti. Naslednjič se bo to zgodilo vam," je zatrdil.

Pojasnil je še, da ima po ustavi DZ 90 poslancev, trenutno pa jih ima samo 89, saj je eden izmed njih v zaporu, "verjetno upravičeno, o tem odloča sodišče, ampak vladna koalicija v šestih mesecih ni naredila nič, da se to stanje nadomesti. Vladna koalicija je za en glas močnejša, kot so odločili volivci. Vse odločitve, sprejete z enim glasom preglasovanja, so nelegitimne, poleg tega, da je celotno stanje nelegitimno. Prvič se je tudi zgodilo, da je bila parlamentarna komisija, ki nadzoruje obveščevalne službe in lahko nadzoruje tudi tekoče evidence, zaustavljena in ji je bil parlamentarni nadzor preprečen, ko je šlo za arhivsko gradivo. To je drsenje v brezpravje in dvomim, da se vlada zaveda resnosti situacije".

DeSUS za novelo zakona o arhivih
Vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je ob prihodu dejal, da pričakuje, da bodo ugotovili, da ne gre za državni udar, ampak gre za popravo napake, ki je bila narejena leta 2006, "kar je ne nazadnje dokazala tudi nekdanja vlada, ko je leta 2007 sprejela posebno uredbo, ki jo je upravljala sporna ustavnost".

Karl Erjavec je dejal, da v DeSUS-u podpirajo novelo, bodo pa videli na sestanku, ali so kakšni argumenti, ki bi lahko kazali na to, da obstoječi zakon morda zavaruje te nacionalne interese in pa podatke, ki so z vidika podatkov osebne narave občutljivi.

Žerjav: Vsi, ki so kršili zakon, bi morali odgovarjati
"Pričakujem, da bomo pogled usmerili bolj naprej kot nazaj," je dejal Borut Sajovic (LDS). Poudarja, da gre za vprašanje pravne države, zato bi morali zakone, ki so sprejeti in veljajo, upoštevati. "Očitno vsi v tej zgodbi, mislim na tiste, ki so imeli nalogo, da prečistijo arhive, tega niso opravili tako, kot bi bilo treba in danes seveda strah pred odprtjem," dodaja. Izpostavlja, da "v tej državi delamo očitno prav vse, da bi jo seveda destabilizirali in pripravili pogoje za drugo republiko, in to je žalostno, da se politika, namesto da bi se ukvarjala z izhodom iz krize, ukvarja sama s sabo, tempo in pa pritisk pa žal ta trenutek drži opozicija".

Da se z napovedjo državnega udara pretirava, meni Radovan Žerjav iz SLS-a: "Mislim, da nimamo kaj skrivati, tudi če smo kaj storili napak, je prav, da se opravičimo. To je evropsko, to je demokratično." Zatrjuje, da bi vsi, ki so kršili zakon, morali odgovarjati, "vendar žal teh postopkov nismo v stanju procesirati, ali pa jih nočemo". Dodaja, da bi bil normalen postopek, da bi se direktor arhiva sam umaknil.