Pri tem velja opozoriti, da se načrtovano število kilometrov avtocest ni bistveno spremenilo, saj je s prvotnih 500 naraslo le še za dodatnih 50. Še zlasti pa bode v oči gradnja ljubljanskega predora Šentvid, ki se je s prvotnih 41 milijonov podražila na 123 milijonov evrov. Darsov dolg je pri tem ob koncu leta 2008 znašal že 4,2 milijarde evrov. Računsko sodišče zato meni, da se ta ne bo odplačeval le do leta 2029, temveč vsaj do leta 2050.

Že pred časom je Milan M. Cvikl v zvezi s tem dejal, da gre za "balkanski način financiranja", ob katerem je spomnil na zadolževanje Jugoslavije v 70 letih; nekdanja država se je morala zadolžiti tudi zunaj proračunskih postavk, prav tako pa se zunaj proračuna zadolžuje Dars.

Nasprotno pa je nekdanji minister za finance Andrej Bajuk v času svojega mandata zatrjeval, da dolgoročnih negativnih posledic ne bo čutiti; nasprotno, po njegovem je šlo za pozitivno posledico, saj naj bi se slovenski proračun končno lahko lotil v preteklosti zapuščenih investicij. Za pokritje dolga naj bi zadoščala sredstva, zbrana od cestnin.

Se bo Darsov minus slednjič prelil v javni dolg?
Kot je za TV Slovenija povedal Samo Jereb z računskega sodišča, so že v poročilu o javnem dolgu ministrstvu za finance zahtevali ukrepe, ki "bodo zagotovili prenos teh obveznosti in tudi avtocest v proračun Republike Slovenije." Opozoril je tudi, da ima država z Darsom sklenjeno pogodbo o naročilu, kjer je Dars le posrednik, vse, kar dobi za račun države, pa mora tej tudi izročiti.

Eden izmed trenutno načrtovanih ukrepov za napolnitev Darsove blagajne predvideva zvišanje cestnin za tovornjake, poleg tega pa je predlagana tudi vrnitev namenskih - torej davkoplačevalskih - sredstev za gradnjo avtocest.

Evropska unija naj bi prispevala 165 milijonov za dokončanje avtocestnih odsekov, a le pod pogojem, da Slovenija uvede desetdnevne vinjete.

E. S.