Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je predstavil zakon o ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Foto: Vlada RS/Twitter
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je predstavil zakon o ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih razmer pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Foto: Vlada RS/Twitter

"V socialnem varstvu je kadrovska stiska trenutno eden največjih izzivov, statistike niso spodbudne," je opozoril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Zato je po njegovih besedah predlog zakona nujen in pomeni prvi korak pri spopadanju z vsesplošno kadrovsko stisko pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev: "Zavedamo se, da ta težava ne bo izginila čez noč in da jo bomo morali s podobnimi ukrepi ali tudi širše reševati tudi v prihodnje."

Maljevac je pojasnil, da je širok družbeni konsenz, da bi morali biti ljudje, ki opravljajo tovrstne poklice, precej bolje plačani. "Kot vemo, gre za slabo plačane poklice, ki jih večinoma opravljajo ženske, ki že doma, kot radi rečemo, držijo tri stebre hiše. Na delovnem mestu pa imajo pogosto tudi velike psihične in fizične obremenitve. Njihova prava vrednost pa se pokaže šele, ko je ljudi, ki to delo opravljajo, premalo," je poudaril in opomnil, da nobena vlada do zdaj ni resno pristopila k temu problemu.

Predlog prinaša osem glavnih rešitev. Tako bo med drugim poskrbel za sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije za poklice, potrebne za zasedbo delovnih mest pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev oziroma dolgotrajne oskrbe. Prav tako je predvideno sofinanciranje stroškov za pridobitev ustrezne izobrazbe zaposlenih. Zagotavljali pa bodo tudi sredstva za kadrovske štipendije pri izvajalcih, ki izvajajo socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva, vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji.

Predlog predvideva tudi vključevanje prostovoljcev. "Drugi ukrep je vključevanje prostovoljcev, ta je nastal na podlagi veliko terenskih obiskov in pogovorov z zavodi. Gre namreč za ukrep, v okviru katerega se podpre vključevanje prostovoljcev pri izvajalcu, kar lahko pomembno prispeva k višji socialni vključenosti uporabnikov, višji kakovosti njihovega življenja, posredno pa se ukrep odraža tudi v pozitivnih učinkih na način nižanja obremenitev zaposlenih pri izvajalcih. Prostovoljci igrajo zelo pomembno vlogo v marsikaterem domu za starejše, tako da je prav, da tudi njim omogočimo še boljše sodelovanje in jih pri tem podpremo," je dejal Maljevac.

Kako se bo reševala kadrovska stiska v DSO-jih?

Avtomatizacija in robotizacija delovnih procesov

Zaposlene bodo razbremenili tudi s posodobitvijo in optimizacijo delovnih procesov.

"Četrti ukrep je posodobitev in optimizacija delovnih postopkov. Gre za ukrep, ki je namenjen izvajalcem, ki zagotavljajo celodnevno institucionalno varstvo, in sicer za sofinanciranje nakupa sodobnih tehnologij in pripomočkov za robotizirano, avtomatizirano oziroma avtonomno izvedbo postopkov, zlasti pripomočkov za obračanje uporabnikov v postelji, prenos uporabnikov, potem so tu še naprave, kot na primer za čiščenje oziroma razkuževanje površin in opreme in s tem ukrepom želimo doseči predvsem manjše obremenitve zaposlenih, " je predstavil minister in povedal, da se je že v javnosti pojavila skrb, ali bodo za starejše začeli skrbeti stroji in ali bodo ljudje odpuščeni. To je zavrnil kot neutemeljeno.

"Želimo predvsem razbremeniti in pomagati zaposlenim. Če karikiram na svojem primeru: če bi mene morala 50-letna ženska obračati, je to zelo težko, tako, da je prav, da ima pripomoček, ki ji pri tem pomaga," je opisal in poudaril, da gre za prizadevanja, da zaposleni varčujejo z močmi vsaj pri težkih opravilih.

Integracija tujih delavcev

Eden od ukrepov pa je tudi integracijski program za vse, ki niso državljani EU-ja. "Ta ukrep je namenjen spodbudi zaposlovanja ljudi, ki niso slovenski državljani v socialnovarstvenih storitvah in dolgotrajni oskrbi, in njihovi hitrejši integraciji in integraciji tudi njihovih družinskih članov v delovno in bivalno okolje. To je tudi nastalo na podlagi izkušenj, ki jih že imajo zavodi z zaposlovanjem tujcev, imamo tudi prakso, da se pogostokrat tudi drugi družinski člani čez nekaj časa vključijo v samo delo socialnovarstvenega zavoda, potencialno tudi službo, zato se nam je zdelo pomembno, da v same integracijske ukrepe, ki smo jih predvideli, vključimo celotno družino," je še opisal Maljevac.

Socialni zavodi: Dvigniti bi bilo treba plače

Skupnosti socialnih zavodov menijo, da bodo zakonski ukrepi ublažili kadrovsko krizo, ne pa je rešili, vsaj dokler nimamo dveh ključnih ukrepov.

"Dvig plač za vse zaposlene v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle, in pa vzporedno moramo začeti z uveljavljanjem novih kadrovskih normativov za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Ne nazadnje se je k temu tudi vlada zavezala v stavkovnem sporazumu leta 2022, ampak do tega trenutka se na tem področju ni še nič premaknilo," je za TV Slovenija opozoril Denis Sahernik, sekretar skupnosti socialnih zavodov Slovenije.

Nove delavce je težko pritegniti, primanjkljaj je velik. "Zaradi tega je približno 600 postelj v domovih praznih. Čeprav po drugi strani ne moremo govoriti o praznih posteljah, saj so domovi polno zasedeni – glede na svoje kadrovske zmožnosti," je sklenil Sahernik.

Vlada želi spodbuditi in podpreti zaposlovalce, zaposlene in tiste, ki se odločajo za zaposlitev v socialnem varstvu. Foto: Radio Slovenija
Vlada želi spodbuditi in podpreti zaposlovalce, zaposlene in tiste, ki se odločajo za zaposlitev v socialnem varstvu. Foto: Radio Slovenija