Skupaj je bilo tako odpisanih 1.897.886,51 evra, je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Čeprav so na začetku ocenjevali, da je okoli 170.000 ljudi upravičenih do odpisa dolgov, so na koncu prejeli le 7.728 vlog za odpis dolgov - od tega 1.424 vlog občine, preostanek pa podjetja.

Razlogi za tako majhen delež so različni, je poudarila ministrica. En je, da niso sodelovale vse občine, pomemben del pa vidi tudi v tem, da so najranljivejši posamezniki hkrati prejemniki subvencij za malice in vrtce in niso med neplačniki. "Vseeno pa se bojim, da nekateri, ki so upravičeni, niso oddali vloge," je dodala.

A kljub temu je projekt v njenih očeh uspešen, njegova največja dodana vrednost pa je to, da so se podjetja, nevladne organizacije in država lahko brez prisile dogovorili in številnim olajšali življenje. "To je model, ki je ponovljiv," je dodala, nikakor pa ne mislijo ponavljati odpisa dolgov.

Prehodna rešitev za deložirane družine
Sicer pa je od občin največ dolgov odpisala Ljubljana (nekaj manj kot 130.000 evrov), sledita Maribor (71.000 evrov) in Slovenj Gradec (39.000 evrov), od podjetij pa NLB (okoli 228.000 evrov), Domplan (88.000 evrov) in velenjska komunala (71.000 evrov).

V okviru omenjenega projekta se je ministrstvo lotilo tudi reševanja deložacij in skupaj z republiškim stanovanjskim skladom poiskalo prazna državna stanovanja, ki so jih nato ob pomoči podjetja Mömax tudi opremili, Petrol, Elektro Energija in Elektro Primorska pa so nakazali okoli 25.000 evrov za kritje stroškov.

Zdaj se tri nevladne organizacije (Karitas, Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine) še dogovarjajo, da bi ustanovile skupni račun, ki bo upravljal ta denar, je pojasnila ministrica. Stanovanja bodo deložiranim družinam sicer na voljo le za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja. Upravičence bodo po vnaprej določenih merilih izbirale omenjene nevladne organizacije, skupaj s CSD-ji, stanovanjskim skladom in ministrstvom za okolje.

Načrt je, da bodo stanovanjski stroški prvi mesec v celoti kriti iz tega sklada, nato pa se bo delež, ki ga plačajo družine, začel progresivno zviševati. V tem prehodnem času pa bodo družinam tudi pomagali iskati rešitve.

Ponudbe so bile predrage
Zadnji del paketa pa predstavlja t. i. socialna kartica. Gre za predplačniško kartico, kot npr. za mobilni telefon, na katero bi nakazali državne transferje, kot so socialna pomoč, otroški dodatki … Na ta način bi preprečili, da bi na transakcijski račun nakazan državni denar postal predmet rubeža, s čimer se je v preteklosti položaj prejemnikov občutno slabšal.

Kopač Mrakova je ob tem dodala, da so razpis v vrednosti 35.000 evrov za vzpostavitev sistema socialne kartice že objavili in prejeli tri ponudbe. A žal so bile vse tri ponudbe višje, tako da se zdaj o ceni še pogajajo.

Bi pa bilo s kartico mogoče plačevati na POS-terminalih in opraviti omejeno število zastonj dvigov na bankomatih, je še sklenila.