Ministrica za pravosodje Andreja Katič je v nagovoru ob dnevu pravosodja med drugim poudarila pripravo nove sodniške zakonodaje, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević pa vprašanje ureditve sodniških plač.

"Smo v zadnjih korakih pri oblikovanju nove sodniške zakonodaje. Moja želja je, da gre v decembru na vlado in da jo potem pošljemo tudi v državni zbor," je na Brdu pri Kranju dejala Andreja Katič. Temu bodo sledile spremembe zakona o tožilstvu in o državnem odvetništvu, je dodala. Ob tem se je zahvalila vsem deležnikom, ki so sodelovali pri pripravi sodniške zakonodaje.

Po presoji ministrice se mnenje državljanov o ugledu sodstva izboljšuje, je pa naloga vseh deležnikov v sodstvu, da državljanom in vsem, ki iščejo pravico na sodišču, to zagotovijo v doglednem času.

"Skupaj moramo negovati pravno državo, ki je enaka za vse državljane in državljanke," je poudarila ministrica. Spomnila je tudi na zadnje poročilo o vladavini prava, v povezavi s katerim je tuja strokovna javnost zaznala napredek, "določeni izzivi niso več tako zelo veliki", je med drugim poudarila Katič.

Ključni cilji so nova sodna stavba, plače in sodniška zakonodaja

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je med ključnimi cilji poudaril projekt izgradnje nove sodne stavbe, ureditev sodniških plač in sprejem nove sodniške zakonodaje.

"Želimo si, da bi sodstvo, predvsem sodišča prve stopnje, dobila sodno stavbo, ki bi bila funkcionalna, bi omogočala učinkovito vodenje velikih sodnih postopkov in bi bila tudi reprezentativna," je poudaril Đorđević. "Litijske si ne želimo," je poudaril.

V povezavi z ureditvijo materialnega položaja sodnikov pa je predsednik vrhovnega sodišča pojasnil, da ustavna odločba glede sodniških plač ni bila uresničena v celoti.

"Gre za korakom naprej v prizadevanjih za ureditev plačnega položaja sodnikov in štejem, da je to dober korak v pravo smer," je poudaril.

Enoviti prvostopenjski sodnik

Kot je poročala novinarka Radia Slovenija Jolanda Lebar, je Đorđević pred dnevom pravosodja dejal, da je večina sodnikov z doseženim zadovoljna. "Ali bodo s tem vsi zadovoljni, verjetno ne, pričakovati je tudi, da bodo mogoče posamezniki vlagali pravna sredstva, vendar vseeno menim, da je to pozitiven premik glede na preteklost," je dejal v pogovoru za Radio Slovenija.

Končno naj bi dobili enovitega prvostopenjskega sodnika, napoveduje Đorđević. To bo predsednikom sodišč močno olajšalo vodenje, sodišča pa naj bi bila približno enako obremenjena. "Nekatera so z zadevami bolj obremenjena, druga manj – želimo si doseči, da ne bo stranka na enem sodišču hitreje dosegla svoje pravice kot na drugem," je napovedal.

Predsednika vrhovnega sodišča sicer skrbi vidno upadanje storilnosti v sodstvu. Kot je dejal, se težko sprijazni "z mantro o vedno težjih in kompleksnih zadevah, ko pa je znano, da smo, kolikor je bilo mogoče, razbremenili sodnike nesodniškega dela," je poudaril. Ob tem je med drugim spomnil na digitalizacijo, ki naj bi pomagala sodnikom pri njihovem delu.

Skrbijo pa ga tudi škodljive posledice čezmernega dela od doma in razpisovanje novih sodniških mest po posameznih sodiščih. V povezavi s tem meni, da to ni rešitev za vse težave sodišč, temveč so na voljo še drugi ukrepi.

Dan pravosodja od leta 2007

Dan pravosodja so začeli zaznamovati leta 2007 na predlog takratnega pravosodnega ministra Lovra Šturma in predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Sicer so 4. november kot dan pravosodja izbrali, ker je na ta dan leta 1918 začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja, po kateri je uradni jezik na sodiščih postala slovenščina.

Na tokratni slovesnosti ob dnevu pravosodja so med drugim podelili nagrade za delo na področju pravosodja, in sicer medalje in diplome za življenjsko delo in medalje ter diplome za izjemne delovne uspehe.