Izbira in imenovanje kandidatov na podlagi politične ustreznosti po mnenju KPK-ja izniči načelo enakopravnosti in pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo kandidatov.

Hkrati pa se s tovrstnim kadrovanjem krepijo klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v kadrovskih zadevah, so opozorili na okrogli mizi, ki so jo organizirali v okviru tedna boja proti korupciji, posvetili pa predvsem političnim vplivom v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti.

"Tematika današnje okrogle mize kaže na dejstvo, da v Sloveniji žal še vedno nismo ponotranjili konkurenčnega boja najboljših kandidatov za najboljša delovna mesta, temveč delujemo po ustaljenih vzorcih, v katerih je bistvena referenca "t. i. zaupanje koalicije" in niso v skladu s sodobnim tržnim gospodarstvom. Govorimo o načinu kadrovanj in imenovanj, ki določeni mreži ljudi omogočajo delovna mesta in menjave na položajih, pa naj bo to v politiki ali gospodarstvu," je poudaril Štefanec, ki je spomnil, da je bilo poskusov, da bi omejili vpliv politike na kadrovanja, formalno že veliko.

Čeprav so postopki imenovanj večinoma natančno opredeljeni, pa komisija na navedenem področju ne zaznava bistvenega izboljšanja: "O tem priča tudi dejstvo, da prejemamo vse več prijav o nedovoljenih vplivih politike na izbiro oziroma imenovanje in razreševanje kandidatov," je poudaril.

Kdo (ne)pride v poštev?
Izziv pa je seveda tudi iskanje "neoporečnih" kadrov, saj imamo problem majhnega okolja. "V Sloveniji velja prispodoba ‒ tukaj se vsi poznamo, polovica nas je pa sorodnikov. In izhajajoč iz tega se lahko v družbi pojavi očitek, da bo nekdo imenovan zato, ker je nekomu sorodnik. Zgolj to, da si sorodnik, ne sme biti ovira, ne sme pa moj sorodnik odločati o tem, da bom jaz šel na neko funkcijo," je poudaril za MMC.

Pa vendar ‒ če je družinska tradicija v določenem segmentu zaposlitev prednost, tega javnost pri podjetjih v državni lasti nikakor ne tolerira. Tudi v javnem sektorju so generacije policijskih ali vojaških družin zelo cenjene, prenašanje vajeti dobre gostilne iz roda v rod pa je sploh zaželeno. V zasebnem sektorju je družinska tradicija pri upravljanju podjetij zelo pomembna, tako so nastale globalne korporacije, vsa velika podjetja.

"Vse prakse, ki se lahko pojavijo pri poslovanju zasebnih podjetij, niti slučajno niso nujno uporabne pri poslovanju javnih podjetij oziroma tistih, ki so v državni lasti ali pa lasti lokalnih skupnosti. Tukaj je treba biti res previden glede konflikta interesov, na res higieničen način poslovanja in družinske povezave tukaj ne pridejo v poštev, niti politične," opozarja predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

"Si predstavljate, da predsednik Računskega sodišča zaposli svoje otroke, tudi če so dobri? To je absolutno nesprejemljivo, ker so to pač higienični standardi, ki so nujno drugačni kot v zasebnem sektorju," je poudaril naš sogovornik.

Predstavi naj se samo izbrani kandidat
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja pa je ob tem prepričan, da bi morali sami kadrovski procesi potekati diskretno.

"Kadrovski procesi morajo temeljiti na merilih, na jasnih postopkih, ne morajo pa biti izpostavljeni, o tem ne moreš govoriti javno. Tisti, ki te postopke vodi, mora tehtati in priti do najboljšega kandidata ali pa ponoviti razpis. Ne pa da se govori, da je pet kandidatov, ta je imel tak problem, drugi takega. Naj se izpostavi samo tisti, ki je predlagan, in tistega se utemelji, drugi pa so samo za notranje diskusije. Sicer se lahko ljudi raztrga in diskreditira, kar je za majhno okolje sploh občutljivo," opozarja.

Sorodna novica Ko gre za kadrovanje "naših", novi vzorci nikakor ne morejo iz tirnic starih praks

Politizacijo lahko obvlada strokovnost
Po mnenju govorcev so izziv korporativnega upravljanja tudi primerni kadri. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je dejal, da ima ljubljanska univerza skoraj 500 programov, niti eden pa ni namenjen korporativnemu upravljanju.

"Univerza in državni organi niso čutili v vseh teh letih nobene potrebe po tovrstnem strokovnem izobraževanju. Morali bi priti in priznati, da je to neko področje, ki zahteva interdisciplinarna znanja, ki jih nobena izobraževalna institucija trenutno ne daje. Zato je moja temeljna ideja, da bi morali v naslednjih letih s politično in strokovno akcijo univerze in ministrstev sprožiti takšno iniciativo, priti do tega, da je to nekaj, kar je nujno z vidika državnih interesov in ne nazadnje tudi stroke. Moramo namreč vedeti, da je korporativno upravljanje nekaj ne zgolj političnega, ampak tudi nekaj strokovnega. Če bomo dvignili strokovnost, bomo morda lažje obvladovali tudi politizacijo tega problema."

Korupcija, ki se je ljudje sploh ne zavedamo
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je opozoril, da pravice tako delavcev kot celotne države trpijo, če kadri niso taki, kot bi morali biti.

"Opažamo tudi pri delovanju javnih organov in lokalih skupnosti, da takrat, ko ljudje odločajo o drugih ljudeh, pa se postavijo v neki vzvišen položaj nad njimi, predvsem prihaja do težav," je poudaril potrebo po medsebojnem spoštovanju in dialogu ter dejstvo, da korupcija vpliva tudi na pravice posameznika, vendar pa je škoda, ki jo utrpimo, prikrita in se je ljudje pogosto ne zavedamo.

"Korupcija se začne že v vaški gostilni," je slikovito ponazoril izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković in navedel primer občinskih glasil, v katerih se zelo pogosto daje strašansko velika prednost obstoječemu županu, čigar slika se pojavlja na vsaki drugi strani ‒ čeprav so ta glasila plačana z davkoplačevalskim denarjem, z denarjem občanov, ima korist od tega le en človek.

"Na to nihče ne opozarja in to je prišlo ljudem dejansko v kri," je posvaril na primere korupcije, ki se jih ljudstvo sploh ne zaveda in se jim zdijo čisti običajni.