Člani odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide so na seji nadaljevali drugo branje predloga družinskega zakona. Končali so z obravnavo tretjega člena zakonika in brez glasu proti sprejeli dopolnilo odbora, da se v besedilo vključi kompromisen predlog, da zakonsko zvezo tvorita moški in ženska, medtem ko dopolnili SDS-a in SLS-a, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, nista bili izglasovani.

Razpravljavci so začeli razpravljati o četrtem členu, ki opredeljuje zunajzakonsko zvezo kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. SDS predlaga, da se natančneje določi to obdobje, in sicer na vsaj tri leta.

Prvotni predlog družinskega zakonika med poslanci sicer ne uživa zadostne podpore, tudi koalicija se zanj ni zavzela dovolj. Jabolko spora ostajata izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti s heterospolnimi in možnost, da bi istospolni pari lahko posvajali otroke.

"Novi predlog je/ni kompromis"
Po besedah Franceta Cukjatija, v SDS-u menijo, da spremenjeni predlog tretjega člena, ki opredeljuje družino, ni kompromisen. Prepričani so, da bi morala biti definicija zakonske zveze taka, da bi bil namen in cilj zakonske zveze v osnovanju družine.

Na ministrstvu pa zatrjujejo, da osnovanje družine ne more biti glavni namen sklenitve zakonske zveze, saj bi bila v tem primeru sklenitev zakonske zveze starejšega para ali pa parov, ki imajo težave s plodnostjo, nemogoča.

Dejan Levanič (SD) je Cukjatiju odgovoril, da je to, ko so zakonsko zvezo opredelili kot zvezo moškega in ženske, kompromis, saj je bila v prvem predlogu zakonika zakonska zveza opredeljena kot zveza dveh oseb, nedoločenega spola. Vito Rožej (Zares) pa je prepričan, da morajo biti zakoni pisani za situacijo, v kateri živimo. Poudarja, da se je v preteklih letih več kot polovica otrok rodila zunaj zakonske zveze, zato se "zakonske zveze in rodnosti same po sebi ne da primerjati".

"Problem je že v definiciji družine," opozarja Jakob Presečnik (SLS) in dodaja, da ne razume predlagateljev, da se "branijo pomena zakonske zveze". Robert Hrovat iz SDS-a je ocenil, da s predlogom ne gre za kompromis, ker če bi to bil, bi ga koalicija enotno zagovarjala, tako pa gre za različna mnenja o isti zadevi, kar kaže primer LDS-a. Da govorijo o kompromisu, se mu zdi "že malo sprevrženo", ob čemer dvomi, da bi lahko prišli do kompromisa pri tem, kdo tvori družino. "Sem konservativen, tradicionalen in nazadnjaški, in tak bom tudi ostal," je še povedal Hrovat.

"Pomembno je, da smo prišli do določenega premika," pa meni Franc Jurša (DeSUS), ki je prepričan, da bo slovenska družba doživela predlagano različico tretjega člena zakonika čez nekaj časa, "ko bodo stvari dozorele". Matevž Frangež (SD) meni, da je "pomembna ljubezen". Strinja se s tistimi, ki menijo, da mora zakonodaja slediti družbeni realnosti, tradicionalni pogledi na družbo pa so "zelo nevarni".

Večina koalicije za, LDS ostro proti
Ministrstvo za delo je ponudilo kompromisni predlog, po katerem bi istospolni pari otroka lahko posvojili le, če je eden izmed njiju otrokov biološki starš. Poleg tega bi lahko sklenili partnersko, ne pa tudi zakonske skupnosti, kot je bilo sprva predvideno.

Večina koalicije je predlagani kompromis sprejela, vendar je s tem zakonik izgubil podporo LDS-a. Ta kompromisa ne sprejema, saj bi bil po njihovem mnenju neustaven. Ljubo Germič (LDS) je znova zatrdil, da se jim v stranki zdi ureditev v prvotnem besedilu boljša, saj naj ne bi dopuščala razlikovanja in diskriminacije na podlagi osebnostnih značilnosti. V LDS-u so prepričani, da bi morali z zakonom varovati in zagotoviti pravice tudi manjšinam, kot so homoseksualne zveze. Zakon bi po Germičevih besedah moral biti toleranten in različne vrste zvez in družin pa bi moral izenačiti.

Podobno meni tudi vodja civilne iniciative Za družino in pravice otrok Aleš Primc, zato poziva k ustavnim spremembam, s katerimi bi to področje uredili. Na seji je predlagal, da se predlagani tretji člen umakne iz procedure, saj gre za nedodelan predlog, ki "mnogo več problemov odpira, kot pa zapira". Poudaril je še težavo "črtanja" besed mož in žena, ki sta živi med ljudmi, zato predlaga, da ostaneta v družinskem zakoniku.

Meni, da je definicija zakonske zveze zgolj navidezno podobna zdajšnji definiciji, vendar nova definicija ne vključuje temeljnega bistva, "otrok ni blago, ki bi se ga kupilo, ampak gre za človeka z identiteto", kompromis pa, da je "kompromisna prevara".

Mnenje je podal tudi aktivist za pravice istospolno usmerjenih Mitja Blažič, ki je poudaril, da je kompromis korak nazaj pri odpravljanju sistemske diskriminacije istospolnim parom, saj jim med drugim ne onemogoča posvojitev otrok. Obžaluje tudi, da politične stranke niso zbrale dovolj volje, da bi se na tem področju kaj spremenilo.