Od junija, ko so spletno aplikacijo Zakonodajni monitor testno predstavili, je projekt pretekli teden doživel svojo prvo nadgradnjo. "Gre za neke vrste Supervizor, a za drugačen namen," je Doria razložil namen aplikacije.
A čeprav je projekt že zaživel, pa si ministrstvo za javno upravo (MJU) še vedno prizadeva pridobiti bazo IPP (Informacijska podpora postopkov priprave predpisov). To je baza vseh javnih podatkov priprave in usklajevanja zakonov na ministrstvih.

Za IPP jim je omenjeno ministrstvo sicer že izdalo odločbo, da ga lahko uporabljajo, a se je zataknilo pri službi vlade za zakonodajo, kjer jim ne želijo omogočiti dostopa. "Zato smo se odločili Zakonodajni monitor zagnati v taki obliki, kot je, in to nam zdaj predstavlja res dober temelj za nadaljnje delo," je ocenil Doria.

Ozko grlo na vladi
Pri tem pa je izpostavil še eno težavo, ki jo imajo z vlado. V aplikacijo namreč želijo vključiti funkcionalnost, ki bi omogočala v realnem času spremljati, kaj se dogaja z nekim amandmajem v DZ-ju.

"To pa preprosto ni mogoče, saj so praktično vsi zakoni, ki pridejo v DZ od vlade, v neustreznih formatih, ki ne omogočajo strojnega branja. Imamo pa že dogovorjeno, da bomo skupaj z ministrstvom za javno upravo in DZ-jem poskušali najti pot, kako naj bi ti zakoni tudi na drugačen način prihajali v DZ," je razkril načrte. Opozoril je, da je napaka že to, da vlada zakonsko materijo pošilja prek e-pošte, saj bi to moralo potekati prek ločenega sistema.
Dolgoročni cilj je tako, ko oz. če dobijo bazo IPP, da pripravijo vsebinsko in tehnično rešitev za zakonodajno sled, ki je tudi v MJU-jevih načrtih do leta 2020, in jo po možnosti potem vgradijo še v Zakonodajni monitor.
Ta trenutno omogoča veliko preglednejšo uporabniško izkušnjo spremljanja zakonodajnega postopka, kot so izidi glasovanj, kaj se dogaja s posameznimi predpisi in dopolnili, kako so glasovali poslanci in poslanke, njihove izjave o posameznem besedilu … Poleg tega so v spletno aplikacijo vključili tudi pregled nad lobističnimi stiki v DZ-ju.

Resničnega koraka naprej država ni pripravljena narediti
Še vedno pa pogrešajo prepise in izide glasovanj na sejah odborov, kjer se razprave o dopolnilih pravzaprav začnejo. A ker DZ niti nima tehnične podprtosti, da bi bilo kaj takega mogoče, Doria v neki dogledni prihodnosti zato ne vidi, da bi to vprašanje rešili. "To je velika, velika škoda," je pripomnil.

Resnično velik korak naprej v preglednosti zakonodajnega postopka pa bi bili podatki o pripravi zakonov s strani ministrstev, saj ti skupaj z vlado predlagajo kar 95 odstotkov zakonov. Gre za podatke o tem, kdo vse je sodeloval pri pripravi zakonov, ali so ga dali v izdelavo zunanjemu pogodbeniku, nujni bi bili tudi podatki o tem, da se je za neki zakon sploh začelo delati, ali gre za redni postopek, kakšni so roki ipd., je razložil Doria. "Mi smo npr. vedeli, da se zakon o integriteti in preprečevanju korupcije spreminja samo zato, ker je to naše področje dela in ker smo eden od glavnih deležnikov," je posvaril.

Na TI-ju Slovenia se zato zavzemajo za celovito zakonodajno sled kot obvezno prilogo k vsakemu zakonu, v strojno berljivi obliki, s tem projektom pa želijo spodbuditi tudi državo k bolj celostnemu pristopu do podatkov, je sklenil Doria.