Prvopodpisani pod predlog veta Marko Zidanšek je dejal, da novela nima vgrajenih ustreznih varovalk in da bodo lahko po novi shemi državno pomoč prejemale družbe, ki niso lastnice niti ene ladje, ki jih je slovenski ladjar po letu 2008 "izgubil zaradi pomanjkljivega nadzora nad izvajanjem zakona o davku na tonažo".

Poleg tega novela omogoča davčnemu neplačniku prenos dejavnosti na nove družbe, ne da bi predhodno poravnal zapadle davčne obveznosti od davka na tonažo.

"S sprejetjem novele bo tako Slovenija dokončno 'izgubila' svojega ladjarja, kar bo imelo nepopravljive posledice za slovensko ladjarstvo in pomorstvo, za pomorsko šolo, pomorsko upravo, pristanišče, mornarico, pomorsko policijo ter celotno primorsko regijo, k čemur se je Slovenija zavezala z resolucijo o pomorski usmeritvi," je dejal Zidanšek.

Da je cilj ureditve prav ohranitev in razvoj ladijskega prometa ter ohranitev znanja v Sloveniji, pa je dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.

"Če Slovenija ne bo podaljšala sheme, bo to verjetno pomenilo izgubo edinega ladjarja," je dejala. Ladjar, v shemo sta vključeni le Splošna plovba in njena hčerinska družba, bi po njenih besedah lahko poslovanje prenesel v davčno ugodnejše države.

Odhod ladjarja bi mladim pomorščakom otežil pridobivanje izkušenj – družba mora enkrat letno razpisati pripravniško mesto –, brez mladih pomorščakov pa da v Sloveniji ni mogoče ohraniti panoge, v okviru katere se med drugim zagotavlja tudi varno delovanje koprskega pristanišča.

Vlada je sprejetje novele predlagala še letos, saj bi veljala že za obračun davka za leto 2019.

Podaljšanje sheme za deset let

Novela bi podaljšala posebno shemo obdavčitve ladjarjev še za 10 let, do konca leta 2028. Po veljavni ureditvi na področju davka od dohodkov pravnih oseb imajo ladjarji od leta 2007 možnost, da lahko izberejo način obdavčitve, kot je običajen za preostale družbe oz. pravne osebe, ali pa obračunajo in plačajo davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb (trenutno 19 odstotkov).

Gre za obliko državne pomoči, ki jo je morala Slovenija priglasiti Evropski komisiji, ta pa jo je že lani odobrila za naslednjih deset let. Hkrati je komisija naši državi naložila uskladitev zakona z novimi smernicami EU-ja o državnih pomočeh na tem področju.

Za sprejetje novele jo bo moral DZ v ponovnem odločanju podpreti z absolutno večino, 46 glasov. Ob sprejetju v DZ-ju 18. decembra je za glasovalo 41 poslancev, 39 jih je bilo proti.