Predlog veta na zakon o izvrševanju proračuna, ki ga je državni zbor (DZ) sprejel v sredo, je v petek vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim predsednikom državnega sveta (DS) Markom Lotričem. Državni svetniki so predlog potrdili z 28 glasovi za in brez glasu proti.

Državni zbor bo moral tako o zakonu odločati še enkrat. Za potrditev je potrebnih vsaj 46 glasov poslank in poslancev. Če bo DZ zakon znova potrdil, bo DS vložil zahtevo za oceno ustavnosti, s čimer bo izpodbijal tako spremenjeni proračun za leto 2025 v delu, ki je sporen za DS, pa je napovedal Lotrič.

Predlagatelji veta so sicer poudarili, da na seji odbora za finance DZ-ja ni bilo utemeljitve odvzema in podatkov, na katere bi lahko oprli trditev, da bodo predlagana nižja proračunska sredstva zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih dejavnosti. Lotrič je ob tem opozoril, da bo izvajanje pristojnosti državnega sveta resno ogroženo oziroma celo izničeno, če državni svet ne bo imel zadostnih finančnih sredstev, s pomočjo katerih bo te pristojnosti izvajal.

Po prepričanju državnih svetnikov takšno ravnanje DZ-ja pomeni poseg v obseg proračunskih sredstev, namenjenih izvajanju pristojnosti državnega sveta, predstavlja pa tudi poseg v njegovo finančno avtonomnost v okviru že dogovorjenega in usklajenega obsega sredstev. Gre tudi za kršitev ustavnega načela sodelovanja med neodvisnimi ustavnimi organi, saj se v koaliciji o predlaganem dopolnilu niso uskladili z državnim svetom, opozarjajo. Oceno o zadostnih sredstvih lahko po njihovem mnenju poda le državni svet, ki je pripravljal finančni načrt.

Koalicijsko dopolnilo sprva dogovorjena sredstva zmanjšalo za 480 tisoč evrov

Predlagani proračun za prihodnje leto je za DS sprva predvidel 3,87 milijona evrov sredstev, kar bi pomenilo zvišanje za okoli 630.000 evrov v primerjavi z oceno realizacije za letos. A so z dopolnilom na zakon o izvrševanju proračuna poslanci sklenili, da se del sredstev za državni svet in Računsko sodišče preusmeri za reševanje prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. DS bo tako v prihodnjem letu prejel 3,38 milijona evrov oz. 480.000 evrov manj, kot je bilo predvideno sprva.

Potrebam Onkološkega inštituta Ljubljana državni svet ne oporeka, je v razpravi poudarilo več svetnikov, bi pa DZ po mnenju predlagateljev veta lahko potrebna sredstva "našel na mnogoterih drugih postavkah, s katerimi se financirajo programi, katerih izvajanje ni ključnega pomena za delovanje države".

Državna svetnica Monika Ažman, ki v DS-ju zastopa interese zdravstva, meni, da so poslanci s tem pritisnili na vest svetnikov. "Zagotovo sem tista, ki bi dala tudi od svojega dohodka še kaj za onkološki inštitut (...), najmanj, kar bi človek s tega mesta pričakoval, pa je to, da bi se v enakem deležu sredstvom odpovedali tudi poslanci," je dejala.

Opozorila o "bistvenih nesorazmerjih" med plačili funkcionarjev

Državni svetniki so namreč večkrat opozorili tudi, da si je DZ, na katerega delo je neposredno vezano delo državnega sveta, že drugič zapovrstjo povečal sredstva za leto 2024 za 2,77 milijona evrov in za leto 2025 za dva milijona evrov. "Ustrezno bi bilo, da proračunska sredstva državnega sveta v zadostni meri sledijo proračunskim sredstvom DZ-ja, saj povečane dejavnosti prvega doma pomenijo tudi povečane dejavnosti drugega doma slovenskega parlamenta," je prepričan Lotrič. Med drugim je opomnil še, da se povečanje proračunskih izdatkov državnega sveta pričakuje tudi iz naslova reforme plač v javnem sektorju ter uskladitve plačnih nesorazmerij.

Lotrič je poudaril, da je podobno DZ storil že lani, zato jim letos ni uspelo izvesti predvidenih zaposlitev na sistemizirana delovna mesta, dvigniti sejnin, "čeprav so v javni upravi tako javni uslužbenci kot funkcionarji prejeli povišice". Še vedno nimajo prostorov za svetnike, okrnjena je dejavnost mednarodnega dela in razvojne dejavnosti državnega sveta, med drugim vzpostavitev pokrajin. Na ta način se vzpostavljajo tudi bistvena nesorazmerja med plačili funkcionarjev državnega sveta v primerjavi s plačili funkcionarjev izvršilne veje, sodne veje in tudi državnega zbora. Da se pogovarjajo o nekaj sto tisoč evrih, ki so bili potrjeni na vladi "in pobalinsko odvzeti od DZ-ja", je dodal.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec je poudarila, da je DS do današnjega dne kljub lanskemu krčenju porabil le 77,5 odstotka razpoložljivih sredstev. Ob tem je limit državnega sveta za prihodnje leto postavljen za 12 odstotkov višje kot letos, vlada pa ima še vedno možnost prerazporejati sredstva. Veto na zakon o izvrševanju proračuna pa pomeni, da velja že sprejeti proračun za leto 2025, ki je bil sprejet lani in je bistveno nižji, posledično pa ne upošteva plačne reforme, višjih povprečnin za občine in razvojnih prioritet. Ob tem so državni svetniki protestirali, da se zaradi veta DS-ja "svet ne bo ustavil".

"Mislim, da so odločitve, kar se tiče proračunov in tudi odvzema, prave. Ni šlo drugače, gre za pomembne projekte, ki jih v Sloveniji za dobro ljudi moramo izpeljati, in mi bomo, predvidevam, zakone potrdili še enkrat," je v izjavi za medije dejala poslanka Svobode Tereza Novak.