Novela o KGZS-ju je bila sprejeta septembra lani z 49 glasovi za in 20 proti z glasovi koalicije, pri čemer so se nekateri poslanci SD-ja zaradi pomislekov vzdržali.

Sorodna novica DZ potrdil noveli o KGZS in zaščiti živali ter znižal državno kritje prispevkov verskih uslužbencev

Novela določa, da za člane določenih organov zbornice na naslednjih volitvah, ki bodo letos, ne bi smeli kandidirati člani organov političnih strank na državni ravni, poslanci Evropskega parlamenta, funkcionarji v Evropski komisiji in Evropskem svetu, predsednik republike, predsednik vlade, ministri in državni sekretarji, poslanci, poklicni župani, generalni direktorji in generalni sekretarji ministrstev, direktorji organov v sestavi ministrstev in vladnih služb, generalni direktor in direktorji generalnih direktoratov v Evropski komisiji, direktorji občinske uprave ali tajniki občine.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je ob sprejemanju dejala, da novela zagotavlja avtonomijo in depolitizacijo zbornice. So pa na račun izraženih pomislekov na matičnem odboru sprejeli dopolnila, s katerimi se omejitev imenovanja osredotoča le na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor ter predsednika in podpredsednike.

Da je zakon sporen, so ob sprejemanju opozorili nekateri ustavni pravniki. Številne pomisleke je izrazila tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja. Tako kmetijska kot veterinarska stroka sta napovedali, da bosta v primeru potrditve zakona v DZ-ju vložili predlog za ustavno presojo in njuno zadržanje, na koncu je oceno ustavno zahteval državni svet. Ta sporoča, "da je ustavno sodišče z razveljavitvijo petega odstavka 12. člena zakona o KGZS-ju pritrdilo pomislekom državnega sveta, ki je na neupravičeno omejevanje pasivne volilne pravice opozarjal skozi celoten zakonodajni postopek".

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je KGZS v bistveno enakem pravnem položaju kot druge zbornice z obveznim članstvom – notarska, odvetniška, zdravniška, veterinarska in lekarniška –, zato bi moral biti podan razumen razlog za različno obravnavo te zbornice. Ta razlog pa ne iz zakonodajnega gradiva, ne iz odgovora DZ-ja, ne iz mnenja vlade ne izhaja, je presodilo.

S tem je bil omenjeni odstavek neskladen s 14. členom ustave, ki določa, da so vsi pred zakonom enaki. Zaradi tega neskladja ustavno sodišče ni presojalo drugih očitkov predlagatelja. Med temi so bili kršenje pravice do upravljanja javnih zadev, načela jasnosti in pomenske določljivosti predpisov ter načela varstva zaupanja v pravo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je bil Rajko Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje, izhaja iz odločbe.

SLS: Ministrica izgubila legitimnost za pogajanja

Odločitev ustavnega sodišča so pozdravili v Slovenski ljudski stranki. Kot je v sporočilu za javnost zapisal njen predsednik Marko Balažic, so med zakonodajnim postopkom, poleg ostalih institucij, tudi zakonodajno-pravne službe DZ-ja, glasno opozarjali na nedoslednosti zakona. "Ker je bil umik omenjenega zakona ena od poglavitnih zahtev kmetov med lanskoletnimi protesti, ocenjujemo, da je prvopodpisana z odločitvijo ustavnega sodišča izgubila vso kredibilnost za pogajanja ter bi se zato morala posloviti," je zapisal.