Časopis Delo je namreč poročal, da predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama pripravljata tako ministrstvo za zunanje zadeve kot vladni kabinet pod vodstvom posebnega odposlanca premierja za zunanje zadeve Dimitrija Rupla. Rupel je pojasnil, da bodo zbrano dokumentacijo pregledali, pregledali pa bodo tudi razne pobude za reševanje spora in skušali ugotoviti, ali jih lahko uporabijo. Ob tem je dodal, da z MZZ-jem delujejo usklajeno, tam pa so pojasnili, da bo dokument, ko bo pripravljen, predan v nadaljno obravnavo v DZ. Dodali so, da predlog pripravljajo v sodelovanju s predsednikom vlade.

Zavod 25. junij je predsedniku vlade Borutu Pahorju predlagal, da v okviru novega začetka pri urejanju vprašanj meje s Hrvaško iz priprav predloga strategije umakne Dimitrija Rupla in vodjo slovenskega dela mešane komisije Miho Pogačnika. Svoj predlog pojasnjujejo z besedami, da sta oba v preteklosti sistematično zavračala sprejetje resolucije o meji s Hrvaško ali drugega ustreznega dokumenta v državnem zboru.

Slovensko-hrvaška komisija se bo sešla 28. januarja
Vodja slovenskega dela mešane slovensko-hrvaške komisije za reševanje vprašanja meje Miha Pogačnik je sporočil, da se bo komisija sešla 28. januarja v Sloveniji. Slovenski in hrvaški del komisije sta že pripravila vsak svoj predlog sporazuma in si ga izmenjala, na srečanju 28. januarja pa bodo člani komisije pregledali še vsa odprta vprašanja in ugotavljali, ali jih lahko razrešijo na strokovni ravni ali pa bodo potrebne politične odločitve vlad. Pogačnik je kot ključna odprta vprašanja navedel vprašanja foruma, obsega, presečnih datumov in uporabe materialnih pravil.

Različni pogledi na tretjo stran, sporne dele meje in 25. junij
Slovenija je na dozdajšnjih sestankih predlagala Meddržavno sodišče v Haagu, ad hoc arbitražo ali stalno arbitražno sodišče v Haagu, za Hrvaško pa je najsprejemljivejše Meddržavno sodišče. Če bo primer predložen temu sodišču, Slovenija vztraja pri načelu zunanje pravičnosti (ex aequo bono), Hrvaška pa temu nasprotuje.

Obe strani se strinjata, da gre za sporne točke na kopenski meji in za mejo na morju. Hrvaška pri tem vztraja, da je meja na kopnem sporna le od ustja Dragonje, Slovenija pa, da je sporna celotna meja. Obe državi vztrajata tudi, da se mora za presojo o meji upoštevati dan, 25. junij 1991, a nimata enakega pogleda na stanje meje na ta dan.

A. M.