Dvajseti referendum in premiernih 20 odstotkov

Ko je teža neudeležbe enaka udeležbi

Na dan razpisa referenduma je bilo v Republiki Sloveniji 1.715.157 volilnih upravičencev. Foto: BoBo

1.715.157 volilnih upravičencev lahko v nedeljo odda glas na 3.119 voliščih. Dvajseti vsedržavni referendum (nekaj je bilo občinskih) v zgodovini samostojne Slovenije bo prvič podvržen kvorumskemu pragu.

Za zavrnitev zakona je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev. Spremenjeni 90. člen Ustave RS v četrtem odstavku namreč določa, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Tako določena referendumska večina (t. i. kvorum zavrnitve) predpostavlja dvostopenjsko ugotavljanje referendumskega izida. Državna volilna komisija bo tako najprej ugotavljala, ali se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali na referendumu, izrekla proti zakonu ali ne. Če ta večina ne bo dosežena, zakon ne bo zavrnjen in se lahko razglasi v Uradnem listu RS.

PREBERITE VEČ
- Na spletnem mestu smo v klepetalnicah gostili večino predstavnikov zakonsko kvalificiranih organizatorjev referendumske kampanje, ki so odgovarjali na vaša vprašanja.

- Danes praznujejo arhivi, v nedeljo bo praznovala demokracija

Če pa bo večina volivcev glasovala proti zakonu, bo treba ugotoviti, ali ta večina predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji. Za zavrnitev zakona na referendumu morata biti namreč izpolnjena oba pogoja, to je relativna večina in kvorum zavrnitve.

V številkah to pomeni: predlagatelji referenduma za zavrnitev t. i. arhivskega zakona ob vsaj 20-odstotni volilni udeležbi potrebujejo vsaj petino od 1.715.157 (število volivnih upravičencev v volilnem imeniku z dne 28. 4. 2014, ko so začela teči referendumska opravila) volilnih upravičencev oziroma 343.032 glasov proti zakonu.

Ker bo torej volilna (ne)udeležba prvič pomemben volilni dejavnik - poleg izida glasovanja, seveda - smo na državni vrh in strankarska vodstva naslovili vprašanje o nedeljskem glasovanju. Da se bodo vodstva referenduma udeležila, so nam potrdili v strankah Verjamem, SDS, SLS, Stranki slovenskega naroda, Zelenih Slovenije in Državljanski listi, glas pa bosta oddala tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik državnega zbora Janko Veber. Iz TRS-ja, Piratske stranke (predsednik ne bo volil, sicer pa je odločitev prepuščena članstvu) in Združene levice so odgovorili, da se člani njihovih vodstev glasovanja ne bodo udeležili.

Pripenjamo pregled preteklih referendumskih udeležb

LETO, PREDMET REFERENDUMA	UDELEŽBA (%)
1996, referendum za volitve v DZ	37,9
1998, financiranje izgradnje TET-a 3	27,33
2001, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo	35,66
2003, vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje	31,1
2003, preoblikovanje in privatizacija javnega podjetja Slovenske železnice, d. d.	31,1
2003, vstop v Evropsko unijo	60,44
2003, vstop v Nato	60,43
2003, Zakon o trgovini (nedeljsko delo)	27,54
2004, izvršitev odločbe Ustavnega sodišča RS (izbrisani)	31,54
2005, Zakon o RTV Slovenija	30,71
2007, Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic	57,98
2008, ustanovitev pokrajin	10,98
2010, arbitražni sporazum s Hrvaško	42,66
2010, Zakon o RTV Slovenija (2)	14,78
2011, Zakon o malem delu	33,99
2011, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih	40,42*
2011, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (t. i. sosedska pomoč)	40,44*
2011, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (pokojninska reforma)	40,46*
2012, Družinski zakonik	30,31
2014, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (2)	?