Člani Državne volilne komisije (DVK) bodo poročilo predvidoma sprejeli na seji 15. decembra, zakoni o vladi, o RTV SLO in o dolgotrajni oskrbi, ki so na nedeljskem referendumskem glasovanju dobili večinsko podporo volivcev, bodo tako po napovedih v veljavo stopili še pred koncem letošnjega leta.

Če bo po prištetih glasovih po pošti in iz tujine DVK ugotovila, da je večina volivcev glasovala za in izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi mogel bistveno vplivati na izid referenduma, bo lahko poročilo sprejela brez čakanja na podatke o številu umrlih.

V naslednjih dneh sicer sledi še sledi štetje glasov in ugotavljanje izidov glasovanja po pošti in iz tujine. Po tem in po preteku roka za pritožbo, pa bo DVK torej sredi decembra sprejel poročilo o izidu referendumskega glasovanja, je po seji povedal direktor službe DVK-ja Dušan Vučko.

DVK torej ne bo treba čakati 47 dni na podatke o številu tistih volivcev, ki so umrli od dneva sestave volilnih imenikov do zaključka glasovanja in na sprejem poročila o izidu glasovanja. Takšna praksa se je do zdaj sicer uporabljala tudi v primerih, ko je iz rezultatov referendumskega glasovanja izhajalo, da se je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, izrekla za in ne proti zakonu oz. njegovi uveljavitvi.

Argumenti predlagateljev tokrat sprejetega sklepa sklepa so tako šli predvsem v smeri, da ob jasni in nedvoumni izraženi volji volivcev, v primeru da torej ti večinsko podprejo uveljavitev zakona, ki je predmet referendumskega odločanja, izračun zavrnitvenega kvoruma ni več relevanten za končni izid referenduma. Ob tem so poudarili tudi, da predlagani sklep ne izničuje obstoječih pravil, ampak bi le določal pogoje, pod katerimi čakanje na izračun zavrnitvenega kvoruma ne bi bilo potrebno.

Član DVK-ja Marko Kambič, ki je glasoval proti sprejemu sklepa, pa je svojo odločitev pojasnil z besedami, da se pravil znotraj igre ne spreminja, zato bi morala po njegovem to storiti pred začetkom volilnih opravil. "Predstavljajte si, da bi na svetovnem nogometnem prvenstvu sodniki skrajšali tekmo, ker bi bilo vsem jasno, da ena ekipa ne bo zmagala," je ponazoril. Sklep je ob tem označil za nesprejemljiv in udarec za pravno državo.

Namestnik člana Janez Pogorelec pa je dejal, da je omenjeni argument sicer upravičen, a po njegovem prepričanju ne bi bilo dobro, če bi prišli v neustavno situacijo. Spremembe zakona o dolgotrajni oskrbi naj bi namreč v veljavo stopile s 1. januarjem 2023. Če DVK pred novim letom ne bi sprejel poročila o izidu referendumskega glasovanja, pa tako po Pogorelčevem mnenju ne bi izpolnjevali volje ljudstva, izražene na referendumu.

Član DVK-ja Mitja Šuligoj pa je še izpostavil, da očitno ob uveljaviti zavrnitvenega kvoruma ni bilo predvidenih vseh možnih situacij. Danes sprejet sklep tako po njegovih besedah sledi "namenu ustavodajalca, sledi ustavi in jasno omogoča izvrševanje volje ljudi, ki je bila izražena na referendumu".

Še pred razpravo o sprejetem sklepu pa so člani DVK-ja danes glasovali o izločitvi člana Draga Zadergala iz obravnave in glasovanja o sklepu. Takšen predlog je Zadergal, ki je sicer zaposlen na Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) zaradi potencialnega konflikta interesov podal sam.

Kako bi bilo "po starem"

Uradne izide referendumov naj bi sicer DVK-ju v skladu z zdaj veljavnim rokovnikom zaradi ugotavljanja kvoruma sprejela šele 24. januarja, kar bi lahko povzročilo predvsem preglavice v primeru zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi začel veljati 1. januarja 2023.

SDS: Nedopusten poseg

Generalni sekretar SDS-a Borut Dolanc je na predsednika DVK-ja Petra Goloba naslovil odziv na takrat še predlog sklepa glede skrajšanja roka za ugotavljanje uradnega rezultata zakonodajnih referendumov. "To pomeni, da sploh ne bi ugotavljali natančnega rezultata, kar je nezaupanje v izid glasovanja," je protestiral Dolanc.

Takšen sklep pomeni, da sploh ne bi ugotavljali natančnega, dejanskega in popolnega rezultata zakonodajnih referendumov, meni Dolanc. To pa pomeni izničenje in nezaupanje v izid glasovanja in izraženo voljo na zakonodajnih referendumih. To tudi nedopustno odstopa od dosedanje prakse na zakonodajnih referendumih in predstavlja nevaren precedens za vse nadaljnje referendume ter izvotlitev instituta zakonodajnega referenduma, in sicer v povezavi z ustavno pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, je navedel. Stranka SDS je Dolančev dopis na svoji spletni strani objavila po tem, ko je DVK sklep že sprejel.

Dolanc je še ocenil, da gre za nedopusten poseg v že sprejeta referendumska pravila in v upravičena pričakovanja glede postopkov ugotavljanja izida glasovanja na zakonodajnih referendumih, kar predstavlja nedopusten poseg v načelo zakonitosti v konkretnem primeru in tudi za naprej, je dodal. Celoten postopek ugotavljanja izida glasovanja na zakonodajnih referendumih je bil sicer izveden o zakonu o 2TDK-ju in o vodah, je še spomnil Dolenc.

Glede na navedeno je DVK-ju predlagal, da ne sprejme predloga za skrajšanje rokov, saj to predstavlja nedopusten poseg v že sprejeta pravila. Motiv predlagateljev sklepa v SDS-u razumejo kot političnega. Gre namreč za predlog članov in namestnikov članov DVK-ja iz vrst političnih strank koalicije, Mojce Dolenc, Mira Pretnarja, Ivane Grgič in Iztoka Majheniča, je naštel Dolanc.

Volilna komisije, ki v okviru svojih nalog skrbi za zakonitost volitev oziroma referendumov in enotno uporabo določb zakonodaje, ki se nanašajo na volilne in referendumske postopke, bi se morala zavedati in vzdržati ravnanj, ki bi bila temu nasprotna, ter predlog kot nedopusten in neutemeljen zavrniti, so sklenili pri SDS-u.