Poročilo so zaradi oznake tajnosti obravnavali za zaprtimi vrati, sprejeli pa so ga z 49 glasovi za in 7 glasovi proti. Predsednik komisije Pavle Gantar je dejal, da je komisija ugotovila, da sta se "visoki hrvaški funkcionar in politik največje opozicijske stranke v Sloveniji" pogovarjala o incidentih na slovensko-hrvaški meji in incidentih v Piranskem zalivu.

Dodal je, da na podlagi "nam dostopnih gradiv in dokumentov, ki smo jih pregledali, ni mogoče trditi, da sta se dogovarjala za izvedbo incidentov." Eden od sklepov poročila, ki se nanaša na delovanje Sove, navaja, da je prišlo junija 2007 do "določenega iznosa določenih dokumentov Sove iz prostorov Sove". Gantar je dejal, da gre v tem primeru za kršenje zakona o Sovi in tako sum storitve kaznivega dejanja, o čemer bodo obvestili pristojne organe.

Cvikl ne bo več preiskoval
41 poslancev pa je glasovalo za to, da se poslanca SD-ja Milana M. Cvikla razreši s fuknkcije predsednika komisije, ki preiskuje nakup oklepnikov 8x8. Razrešitev je predlagala mandatno-volilna komisija, saj so trije člani komisije (Robert Horvat, Josip Bajc in Zmago Jelinčič) vložili zahtevek, da se Cvikla pokliče pred komisijo kot pričo, zakon pa določa, da posamezni, ki je določen kot priča ne more biti član komisije.

Opozicija je opozarjala, da se je s tem onemogočilo delovanje komisije, ker koalicija noče, da se z "očitno neugodnimi" ugotovami seznani DZ in javnost. Koalicija pravi, da je bil njihov namen zgolj zaslišati pričo ter da če bi imeli v opoziciji resen namen, da komisija konča z delom, potem bi SD predlagal novega predsednika komisije, kar bi omogočilo obravnavo končnega poročila pred koncem mandata.

Nakupi orožja negospodarni in netransparentni
Poslanci so glasovali o tudi poročilu t. i. Černačeve komisije, ki je v tem mandatu preiskovala nakup vojaške opreme med letoma 1994 in 2007. Poročilo, ki ugotavlja, da so bili omenjeni nakupi izvedeni negospodarno in netransparentno, je podprlo 38 poslancev, proti pa jih je bilo 27.

Poslanci so glasovali tudi o sklepih komisije in večinsko med drugim potrdili, da je bila odgovornost nosilcev političnih funkcij velika, a se ni nikoli ugotavljala, ker so prej odstopili ali bili zamenjani s političnih funkcij.

Javni skladi po denar tudi v EU
Državni zbor je sprejel zakon o javnih skladih, po katerem bodo ti sredstva lahko pridobivali tudi iz zasebnih in evropskih virov. Zakon določa minimalna merila za ustanovitev javnega sklada in natančneje opredeljuje vrste in obseg spodbud, ki jih lahko podeljujejo javni skladi, kar naj bi uvedlo večjo preglednost poslovanja pravnih oseb javnega sektorja. Možnost pridobivanja sredstev iz drugih virov pa naj bi razbremenil javnofinančne vire.

Javni sklad lahko ustanovijo država, pokrajina ali občina, za to pa morajo zagotoviti najmanj 10 milijonov evrov namenskega premoženja. Zakon je tako dvignil minimalno vrednost namenskega premoženja, da bi zagotovil dovolj presežka za financiranje delovanja javnega sklada.

Zavrnili novelo o napitninah v igralništvu
Poslanci so na zasedanju DZ-ja zavrnili predlog novele zakona o igrah na srečo, v kateri sta Milan Petek (LDS) in Dušan Kumer (SD) predlagala, da napitnine postanejo last zaposlenih, in ne koncesionarja. Predlog novele tudi predvideva, da bi delavci, ki so najmanj tri leta za nedoločen čas zaposleni pri koncesionarju lahko skupaj pridobili do 10 odstotkov koncesionarjevih delnic. Kumer je v zvezi z napitninami dejal, da je prav, da jo dobi tisti, ki je storitev opravil, in "ne delničar koncesionarja, ki se sonči na Bermudih".

Vlada predlog zavrača, ker naj bi bila predlagana razdelitev delnic med delavce lahko ustavno sporna, je dejal državni sekretar na ministrstvu za finance Žiga Lavrič. Ravnanje z napitninami pa naj bi bilo po njegovih besedah urejeno v veljavnem zakonu o igrah na srečo. Predlog novele so zavrnili tudi člani odbora za finance in monetarno politiko ter vladne stranke.

Poslanci so potrdili tudi zakon o duševnem zdravju, ki ga je zainteresirana javnost pričakovala kar 15 let, vzpostavlja pa pravni okvir za celostno in dolgoročno zasnovano varstvo duševnega zdravja. Za je bilo 60 poslancev, proti pa noben.