V odprtem delu seje je predsednik Knovsa Matjaž Nemec (SD) dejal, da so kot komisija delali v ekstremno težkih razmerah in da je bilo njihovo delo oteženo zaradi nenehnih pritiskov in groženj.

Nemec je dejal, da je prvi predsednik Knovsa, ki je bil in je preganjan od organov pregona ter je bil praktično ob vsakem razkritju komisije deležen pogovorov s kriminalisti, ali kot osumljenec ali kot priča.

Gre za pet primerov, ki jih je obravnaval Knovs, za katere se po njegovih navedbah zanima tudi policija. "Zanima jih, od kod smo pridobili podatke, kakšne oblike podatkov, kaj smo govorili v javnosti, kako je mogoče, da smo prišli do teh podatkov itd.," je pojasnil Nemec.

Na opravljeno delo v zadnjih dveh letih so po Nemčevih besedah kljub vsemu ponosni. Želeli pa bi si, da nikdar več, ne glede na sestavo prihodnjih vlad, kdor koli "tako zlorabi organe pregona in onemogoča Knovs, kot je naredila ta zadnja Janševa vlada", je dodal.

Tudi podpredsednik Knovsa Rudi Medved (LMŠ) je poudaril, da je bila komisija v letu 2021, pa tudi že leto prej izjemno omejena pri svojem delovanju. Pri tem je izpostavil sestavo komisije, ki je že v osnovi orodje opozicije za nadzor nad represivnimi organi v državi. Vladajoči koaliciji je očital, da si je "prisvojila oz. dobesedno ugrabila tudi to komisijo, s tem ko so v komisijo instalirali predstavnika SNS-a", s pomočjo katerega je koalicija lahko izglasovala, kar je želela.

Poleg njiju je stališče v odprtem delu seje predstavil le še Primož Siter (Levica). Po njegovih besedah je na seznamu dejavnosti, ki jih je nadzoroval Knovs, kar nekaj "zelo povednih podatkov" o tem, kako deluje aktualna vlada. Med drugim gre po njegovih navedbah za povezave s skrajno desnimi skupinami, sodelovanje političnega vrha v operativnem centru med protesti ter način, kako se je zdajšnja vlada lotila kadrovanja.

Glasovanje v sredo

Obravnavo točke je DZ prekinil in jo bo končal v sredo, ko bodo glasovali o predlaganem sklepu, s katerim bi ugotovili, da se je DZ seznanil s poročilom o delu Knovsa in podpira prizadevanja komisije, ki jih ta navaja v ugotovitvah in stališčih v izvedenih nadzorih. S sklepom bi DZ vladi in nadzorovanim službam tudi predlagal, da pri izvajanju pristojnosti spoštujejo načelo pravne države, načelo sorazmernosti ter načelo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Poročilo o delu za lani, ki je označeno s stopnjo tajno, je komisija sprejela na seji 9. februarja.

Razprava o poročilu preiskovalcev epidemije

V DZ-ju je potekala tudi razprava o vmesnem poročilu preiskovalne komisije DZ-ja, ki na zahtevo opozicije preiskuje z epidemijo covida-19 povezane ukrepe od 1. marca 2020. V opoziciji so poročilo večinoma podprli in ocenili, da se je vlada Janeza Janše slabo odzvala na epidemijo. V koaliciji pa menijo, da je bil vladni odziv na epidemijo uspešen.

Preiskovalna komisija DZ-ja je po besedah predsednika komisije Roberta Pavšiča (LMŠ) dokazala, da politično odgovornost za posledice neustreznega obvladovanja epidemije covida-19, predvsem pa presežne smrti nosi vlada in še posebej njen predsednik Janša. Ta je "brez zakonske podlage neposredno in osebno posegel v strokovne procese odločanja ter jih prilagodil svojim interesom in motivom".

Marko Bandelli (SAB) je ob tem dodal, da je bilo po oceni komisije komuniciranje vlade med epidemijo covida-19 neustrezno. Poudaril je tudi nasprotujoča si priporočila strokovne skupine za covid-19 v povezavi z nošenjem oz. uporabo mask.

Janja Sluga (NP) je med drugim izpostavila strategijo cepljenja proti covidu-19. Po njenih besedah je vlada vse upe polagala v cenejše cepivo podjetja AstraZeneca, zato se je odpovedala skoraj milijonu dodatnih odmerkov cepiv drugega proizvajalca, kar je Sluga označila za slabo odločitev.

Podporo vmesnemu poročilu sta v imenu strank poleg poslancev LMŠ-ja, SAB-a in NP-ja napovedala tudi Željko Cigler (SD) in Boštjan Koražija (Levica).

Monika Gregorčič (Konkretno) pa je izrazila prepričanje, da so obdobje epidemije covida-19 zaznamovali številni politično motivirani očitki o neupravičenem omejevanju pravic in svoboščin, "ki jim ustavno sodišče praviloma ni pritrdilo".

Problematizirala je namen ustanovitve preiskovalne komisije in vmesno poročilo, ki je po njenem mnenju netočno in zavajajoče, predlagani sklepi pa mestoma neustrezni in nesprejemljivi.

Podobno je ocenila tudi Mojca Škrinjar (SDS), ki je dejala, da je vlada uspešno obvladala epidemijo covida-19, tako z zdravstvenega kot gospodarskega vidika. V SDS-u po njenih besedah zavračajo vmesno poročilo skupaj z vsemi predlaganimi sklepi.

Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je spomnila, da je bila situacija ob začetku epidemije covida-19 ob začetku nastopa mandata vlade Janeza Janše izjemno nepredstavljiva. Tudi sama je ocenila, da se je vlada uspešno spopadla z epidemijo.

Pavšič je prepričan nasprotno, saj je v decembru 2020 Slovenija zaradi covida-19 "izgubila za en avtobus ljudi na dan". Zavrnil je tudi očitke nekaterih koalicijskih poslancev o neobjektivnosti izvedenskega mnenja nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je omenjeno mnenje pripravil za komisijo in v katerem je nekatere vladne epidemične ukrepe označil za neprimerne.

V koaliciji namreč menijo, da je kot nekdanji direktor NIJZ-ja presojal svoje delo in delo svojih kolegov. Zato bi se moral po izvedenski etiki izločiti iz izdelave takšnega mnenja, je dejala Šuštar Zalar.

Potrjevanje v sredo

Glasovanje o tem, ali naj DZ potrdi ali zavrne osnutek vmesnega poročila komisije in predlagane sklepe, bo sicer potekalo v sredo. Kot je ob robu seje v izjavi za medije dejal Pavšič, sam pričakuje, da bo vmesno poročilo zaradi nasprotovanja koalicijskih poslancev zavrnjeno.

V preiskovalni komisiji so sicer kot naznanitev sumov več kaznivih dejanj poročilo predali tudi preiskovalnim organom. V sklepih pa predlagajo tudi zaščito t. i. žvižgačev in opolnomočenje medijev. Delo preiskovalne komisije bo po Pavšičevih besedah moral nadaljevati naslednji sklic DZ-ja.

Vmesno poročilo razdelilo poslance

V DZ-ju so obravnavali vmesno poročilo preiskovalne komisije o zagotavljanju zaščitne opreme in ukrepih institucij ter nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja covida-19 na predlog koalicije. Z očitki prejšnji vladi, da je zdajšnji pustila prazna skladišča zaščitne opreme, so se strinjali v koaliciji, v opoziciji pa so jim nasprotovali.

Predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS) je v uvodu pojasnila, da je komisija delo razdelila na dva dela. V prvem delu, na katerega se nanaša vmesno poročilo, so preiskovali obdobje pred prvo razglasitvijo epidemije covida-19 12. marca 2020.

Med drugim je poudarila, da si prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec ni prebral državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije, s tem pa je po oceni komisije opustil dolžno skrbnost.

Prejšnja vlada je po oceni komisije, ki jo je predstavila Lep Šimenko, neučinkovita pri zagotavljanju zadostnih zalog zaščitne opreme, kar je vodilo v slabše obvladovanje epidemije covida-19.

S tem se je strinjala tudi Karmen Furman (SDS), ki je izrazila prepričanje, da brez centralizacije nabave, ki jo je izvedla vlada Janeza Janše, Slovenija ne bi bila zmožna zagotoviti zadostne zaščite opreme za obvladovanje epidemije.

Dušan Verbič (Konkretno) je dodal, da je prejšnja vlada oz. ministrstvo za zdravje zavlačevalo pri sprejemanju ukrepov za zaščito pred epidemijo covida-19.

Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je poudarila, da je prejšnja vlada 13. februarja 2020 Kitajski odpremila pomoč v vrednosti 1,2 milijona zaščitnih mask, čeprav je bilo takrat že zaznati težave s pomanjkanjem zaščitnih mask.

Robert Pavšič (LMŠ), ki je k vmesnemu poročilu podal ločeno mnenje, je osnutek vmesnega poročila označil za "eno najbolj politično sprevrženih konstruktov za prikrivanje popolne lastne nesposobnosti, klientelizma in korupcije". Ob tem je dodal, da je vlada Janeza Janše epidemijo covida-19 izkoristila kot poslovno priložnost.

Lep Šimenko je obtožil aktivnega oviranja in preprečevanja preiskave komisije, pa tudi zavestnega preprečevanja zaslišanja ključnih prič. Predlagal je sklep, ki bi javnosti omogočil vpogled v vso zbrano dokumentacijo komisije, tako da bi si lahko vsak ustvaril svoje mnenje.

Preiskovalna komisija po Pavšičevi oceni tudi ne more sprejeti sklepa glede praznih skladišč zavoda za blagovne rezerve ob začetku epidemije covida-19, ker ni zaslišala takratnega direktorja zavoda.

Odklonilno mnenje k vmesnemu poročilu je podal tudi Franc Trček (SD), ki je v današnji razpravi izrazil nasprotovanje osnutku vmesnega poročila. Kot je povedal, je pri prejšnji vladi Marjana Šarca sicer mogoče najti "neke nerodnosti" pri obvladovanju epidemije covida-19, vlada Janeza Janše pa je "zgodbo radikalno zavozila".

Nasprotovanje vmesnemu poročilu so napovedali tudi v Levici.

DZ bo o bistvenih ugotovitvah in o dopolnilu poslanske skupine LMŠ-ja o možnosti vpogleda javnosti v zbrano dokumentacijo preiskovalne komisije odločal v sredo.