Predsednik vlade Robert Golob je odgovarjal na vprašanja o napovedanih odpuščanjih v gospodarstvu, stanju v javnem sektorju, zamudi pri gradnji mariborske onkologije in obdavčitvi nepremičnin.

Poslanec Žan Mahnič (SDS) je premierja Goloba povprašal o aktualnem stanju v javnem sektorju. Državni zbor je v četrtek potrjeval nov plačni sistem za javni sektor. "Napovedovali ste veliko reformo, dobili smo le popravke v smislu zvišanja plač za vse, za peščico pa še malo več. Da bomo dobili na mizo to reformo do konca lanskega junija, ste dejali, spomladi 2023, pa reforme še vedno ni tukaj. Javni sektor je tako z vaše strani talec številnih laži in manipulacij, pa naj gre za področje zdravstva, policije, digitalne preobrazbe, gasilcev, ki spadajo pod sistem zaščite in reševanja in ne nazadnje tudi delovanja parlamenta," je med drugim navedel Mahnič.

"Nič od tega, kar poslušamo z desne, nima nobene povezave z realnim življenjem, ima pa z njihovim virtualnim svetom, ki bo ostal virtualen še kar nekaj časa. Moj odgovor na to vprašanje je, Slovenija bo imela tega predsednika vlade še kar dosti časa in dajte se na to navaditi. Kar se pa tiče javnega sektorja, verjamem, da marsikoga neizmerno boli, mi pa smo neizmerno ponosni na to, da nam je po dolgih letih, po 16 letih uspelo pripeljati do tega, da je plačna reforma končno izvedena, da so se končno začela odpravljati ne samo nesorazmerja, o katerih je bil govor in ki so se prav v prejšnji vladi spet poglobila. Končno smo naslovili vprašanje, kako je mogoče, da ima skoraj 30 tisoč zaposlenih v javnem sektorju plače, nižje od minimalnih. Plače, ki jih je potem morala vlada doplačevati, in na videz je bilo vse v redu. Ampak ti ljudje niso nikoli niti za en evro napredovati. Lahko so bili zaposleni 30 let, lahko so napredovali uradno, a njihova plača se pač ni spremenila, ker so z vedno ostajali pod minimalno. Zakaj se niste takrat spraševali o javnem sektorju, se niste, ko ste bili na vladi, ker vas to ni zanimalo?" je Mahniču odgovoril premier Golob in poudaril, da to nepravičnost in krivičnost odpravljajo s plačno reformo.

Dela na gradbišču mariborske onkologije potekajo

Poslanka Iva Dimic (NSi) je premierju Golobu zastavila vprašanja glede nadgradnje mariborske onkologije, ki po njenih besedah zamuja 13 mesecev, saj se je namesto predvidenega dokončanja projekta v juniju 2025, rok premaknil na september 2026. "V začetku oktobra ste obiskali UKC Maribor in dejali, da se izvedba projekta ne more več zaplesti. Krivdo ste zvalili na stanovalce in rekli, da imamo pač takšno zakonodajo, da se lahko vsak, ki je sosed, upravičeno pritoži," je dejala Dimic.

"Res projekt zamuja eno leto in tudi zato je direktor urada za investicije v zdravstvu prevzel odgovornost in odstopil. Mislim, da je bila to z njegove strani poteza, ki je pokazala na njegovo odgovornost, bil je pripravljen prevzeti nase ne krivdo, ampak to, da se pač zadeve niso premaknile," je pojasnil Golob.

"Gradbišče je zdaj v polnem teku, stroji delajo, in verjamem, da bodo zdaj v tistih rokih, ki so zastavljeni v pogodbi, tudi to investicijo zaključili. Tudi po mojih informacijah pogajanja s stanovalci potekajo, verjamem, da se bodo uspešno končala," je dodal.

Slovenija je vzgled Evropi

Poslanec Andrej Kosi je Golobu zastavil vprašanje o napovedanih odpuščanjih v gospodarstvu. "Mariborska livarna gre ob svoji stoletnici v stečaj, brez dela bo ostalo okoli 350 zaposlenih. V Boxmarku bo do konca leta ob zaposlitev 120 delavcev. Gorenje bo zaprlo obrat v Rogatcu, kjer dela 120 zaposlenih, Unior zapira svoj obrat v Starem trgu, ob delo bo 29 ljudi. Šempetrski Male bo ukinil več kot 600 delovnih mest. Vse več je stečajev, letos za dobro desetino več kot lani," je naštel.

"Slovenija je lahko vzor celi Evropi, ker se je pravočasno pripravila na krizo, na katero se nekatere večje države niso," je odvrnil Golob in pojasnil, da se je Slovenija na krizo pripravila tako, da je v zadnjih dveh letih pospešeno vlagala v inovacije in v digitalizacijo.

"Prvi proračun, prvi rebalans, ki smo ga naredili leta 2022, je izrazito povečal sredstva za inovacije. V treh letih smo podvojili sredstva, ki jih namenjamo za inovacije v primerjavi s prejšnjimi vladami, je dejal Golob. To prepoznavajo tako tuji investitorji v Sloveniji, tako tuje mednarodne institucije kot tudi najvišji predstavniki Evrope in nas dajejo za vzor in zgled," je

Januarja izhodišča nove obdavčitve nepremičnin

Poslanec Soniboj Knežak (SD) je premierja Goloba vprašal, kako in kdaj bo vlada uresničila zaveze o obdavčitvi nepremičnin in premoženja višje vrednosti. "Ali nameravate prihodke uporabiti celostno in sistemsko kot vzvod za razbremenitev plač in okrepitev financiranja občin ali zgolj kot manjši dodaten vir državnega proračuna?" je vprašal.

"Ko bo prišlo do davka na premoženje, se bo v celoti ta zajem sredstev prelil v znižanje obremenitev plač. Verjamem, da bo razbremenitev plač ciljna, ampak o tem bodo odločali strokovnjaki, in ne predsednik vlade. K temu bi rad dodal samo še eno zadevo, o kateri se res ne govori in bo spet pokazala na tudi konec koncev različne interese v družbi. V Sloveniji je res visoka obremenitev s prispevki, neposredno plače. Medtem ko so stroški delodajalcev iz teh istih plač in iz dela bistveno manj obremenjeni kot na primer v sosednji Avstriji, pa se o tem nikoli ne govori," je poslancu pojasnil Golob.

"Načrt je, da se do konca tega leta, se pravi v naslednjih dveh mesecih, pripravi izhodišča, na kakšen način naj bolj obremenimo premoženje in s tem razbremenimo delo," je še dejal Golob. Izhodišča deležniki pripravljajo v okviru sveta za davke na ministrstvu za finance. V tem svetu so tako delodajalci kot delojemalci in preostala stroka, je poudaril Golob. Po njegovih besedah je ključno izhodišče nevtralnost.

Davek od premoženja je po Golobovih besedah treba zajeti na pravičen način: "Ne obremeniti tistih, ki imajo eno nepremičnino, ki so zanjo varčevali in jo gradili celo življenje. Treba je poskrbeti, da tisti, ki ima dovolj denarja, da razpolaga z več nepremičninami, po možnosti celo praznimi ali pa takimi, ki jih oddaja v kratkoročni najem, prispeva svoj delež k družbeni blaginji na pravičen in socialno smiseln način."

Davek na premoženje po premierjevih besedah ni sam sebi namenjen. "Namenjen je tudi temu, da bomo preko njega spodbudili stanovanjski trg s serijo drugih ukrepov, ki jih pripravljajo druga ministrstva, na eni strani z gradnjo novih stanovanj, z regulacijo najemniškega trga, predvsem pa tudi z regulacijo kratkoročnih najemov," je dodal.

S skupino vseh teh ukrepov in premoženjsko davčno zakonodajo bodo skušali stanje na stanovanjskem trgu spremeniti v korist tako najemnikov kot prvih lastnikov oziroma tistih, ki kupujejo prvo stanovanje. "Vse to mora biti sestavni del paketa in zaradi tega je priprava izhodišč še bolj kompleksna. Se pa veselim razprave, najverjetneje na prvi januarski seji ali pa na januarskem koalicijskem vrhu," je sklenil Golob.