Državni zbor je potrdil novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero se bodo investicije v vojsko izvzele iz omejitev pri prevzemanju obveznosti v breme proračuna in s tem se bo po pojasnilih vlade omogočilo njihovo dolgoročno načrtovanje. Novelo zakona so podprli z 49 glasovi za, 33 poslancev je bilo proti. Luka Mesec (Levica) je medtem napovedal, da bodo že v soboto začeli zbirati podpise za zahtevo za razpis referenduma.

Predstavnika ministrstva za finance in obrambo sta poslancem sam predlog novele zakona predstavila v četrtek zvečer. Neposredni proračunski uporabniki praviloma ne smejo prevzemati obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, a pri vojaški opremi so dobavni roki tudi leto in pol, poleg tega so dobave praviloma razdeljene v daljše časovno obdobje, je povedala Kristina Šteblaj s finančnega ministrstva.

Zdaj je v zakonu o izvrševanju proračuna zapisano, da kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti veljajo tudi pogodbe za investicije v Slovensko vojsko na podlagi posebnega zakona. Potem ko je ustavno sodišče januarja zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v vojsko začasno zadržalo, pa zdaj vlada predlaga, naj kot izjema od omejitev prevzemanja obveznosti veljajo pogodbe za investicije, predvidene s splošnim dolgoročnim programom opremljanja in razvoja Slovenske vojske ter srednjeročnim obrambnim programom za njegovo izvedbo.

Sorodna novica Vlada spremenila proračuna, da bo lahko financirala vojaške investicije

Večji del opozicije določbi nasprotoval

"Z njo se bo namreč omogočilo, da se bodo lahko začele nabave Slovenske vojske v vrednosti 780 milijonov evrov, še preden bo ustavno sodišče o tem odločilo," je opozorila Andreja Zabret (LMŠ). Da bodo predlog novele zakona podprli, so v četrtek poleg poslancev koalicije napovedali v DeSUS-u in SNS-ju.

"Obravnavani zakon krši celo serijo členov ustave," je dejal Miha Kordiš (Levica). Predvsem pa ga boli, da se z njim poskuša obiti zakon o za 780 milijonov evrov vrednih investicijah v Slovensko vojsko, ki ga je ustavno sodišče januarja začasno zadržalo, je dodal.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je pojasnil, da so to tisti projekti, ki jih je DZ že pred leti zapisal v strateške dokumente vojske. Predvsem pa je potrditev predlaganih sprememb po njegovih besedah potrebna, da bi lahko kupili taktično transportno letalo, ki pa se ne bo uporabljalo le za potrebe vojske.

"Ne gre za vprašanje opremljanja Slovenske vojske," je odgovorila Tina Heferle (LMŠ). Sporni člen namreč daje pravno podlago za investicije v Slovensko vojsko, ki pa jih je ustavno sodišče začasno zadržalo.

Da določbe zakona o izvrševanju proračuna predvidevajo porabo tistih sredstev, ki jih je ustavno sodišče v nekem drugem zakonu zadržalo, je kršitev ne le načela zakonitosti, pač pa tudi načela pravne države, je opozoril Igor Peček (LMŠ). "In to, spoštovani kolegi, pravzaprav počenjate danes," je dejal.

Nekatere rešitve opozicija podprla

Predlog novele zakona prinaša še nekatere rešitve, ki se zdijo opoziciji dobrodošle. Ena od njih je podaljšanje roka za predložitev letnih poročil AJPES-u ter za oddajo davčnih obračunov Finančni upravi RS v tem letu z 31. marca na 30. april.

V Levici so želeli te določbe iz zakonskega besedila izvzeti in urediti z drugim zakonom, ki so ga že vložili v obravnavo v DZ. V SD-ju pa so predlagali daljše podaljšanje teh rokov, in sicer do konca junija. Nobeno od teh dopolnil ni bilo deležno zadostne podpore.

"Pri tem zakonu je vlada za talce vzela računovodje, da bi zaščitila nabave orožja," je o obravnavanem predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna dejal Kordiš.

Novela zakona bo tako uveljavila tudi možnost prerazporeditve proračunskih sredstev za financiranje namenov v povezavi z epidemijo in dodatno zaposlovanje pri neposrednih ter posrednih uporabnikih proračuna države in občin pod določenimi pogoji.

Država bo ustanovila hišo, namenjeno obravnavi otrok, ki so žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj

Poslanci so s 83 glasovi za in nobenim glasom proti sprejeli tudi zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič zakon predvideva ustanovitev hiše, namenjene celostni obravnavi otrok, udeleženih v kazenskem postopku kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj. Vključuje zaslišanje v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav zmanjšanje števila zaslišanj je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnika. Postopek v hiši pa vključuje tudi telesni pregled in krizno podporo ter psihosocialno pomoč.

Podporo zakonu je tako na matičnem odboru kot v četrtkovi razpravi na plenarni seji izkazala večina poslanskih skupin.

Tretja obravnava novele zakona o tujcih v torek

DZ je s 53 glasovi za in 15 proti odločil, da se tretja obravnava novele zakona o tujcih opravi še na tej izredni seji. Tako bo tretja obravnava v torek.

V delu opozicije so podvomili o ustreznosti novele, ki jo je predlagala vlada, medtem ko so v koaliciji poudarjali, da je treba zagotoviti varnost državljanov.

Nataša Sukič iz Levice je dejala, da je predlog napisan ksenofobno. Uvaja pojem kompleksne krize, ko naj bi množični prihod migrantov ogrožal delovanje države in življenje prebivalstva. V kakšnem primeru naj bi se to zgodilo, pa ni zares opredeljeno, je poudarila. Po njenih besedah je sramotno, da se je tak pojem znašel v predlogu. Aktivacija predlaganih členov bi lahko vodila do kolektivnih izgonov, je ocenila. Poleg tega so sporne določbe, po katerih bo policija ocenjevala, ali gre pri posamezniku za mladoletnika brez spremstva. Policija ni ustrezno usposobljena za to, je prepričana. Poslanci Levice so zato z dopolnilom predlagali črtanje 5. in 6. člena.

Tudi poslanec LMŠ-ja Nik Prebil se je strinjal, da 5. člen posega v pravico do mednarodne zaščite in krši mednarodne pravne akte. Zakonodajno-pravna služba DZ-ja pa po njegovih besedah v svojem mnenju opominja, da je zapis kompleksne krize v tem delu presplošen in pomensko ohlapen. Če bo določba o kompleksni krizi prišla do ustavnega sodišča, bo tudi po njegovi oceni po vsej verjetnosti razveljavljena.

Predlog je potreben, ker se pojavljajo množične zlorabe, pa je menil Branko Grims iz SDS-ja. Po njegovih besedah organizirane skupine nezakonito služijo z migranti in kdor je proti preprečevanju takšnega delovanja, je proti preprečevanju kriminala. Država je dom državljanov, tujec pa je v državi gost ob spoštovanju predpisov, ne pa gospodar, je pojasnil. Poleg tega z množičnimi migracijami prihaja tudi radikalni islam, je posvaril. Obramba pravic državljanov po njegovih besedah ni ksenofobija.

Prav tako številne prednosti predloga vidi Andrej Černigoj iz NSi-ja. Predlog so v koaliciji po njegovih besedah dolgo usklajevali. NSi ga vidi kot korak naprej, čeprav še vedno ne tako velik, kot so si v NSi-ju želeli. Zdaj so zadovoljni, da so na podlagi koalicijskega usklajevanja našli konsenz, je poudaril.

Pojem kompleksne krize je uvedel že zakon o vladi, je dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. V predlogu po njegovih besedah strogo sledijo tistemu, kar je zahtevalo ustavno sodišče, da se torej vsak posameznik obravnava individualno. Očitek Levice, da policija ni usposobljena za individualno obravnavo, pa je zavrnil.

"Najbrž bo policist lahko ocenil, da 30 let star moški ni mladoletnik," je dejal Hojs, ki je prepričan, da bo predlog prestal tudi ustavno presojo, če bo do nje prišlo.

Spomnil je tudi, da bo predlog olajšal prihod tujcev, ki bi radi pri nas študirali in raziskovali. Za tiste, ki bodo morali državo zapustiti, pa uvaja enostopenjski sistem, po katerem bodo morali iz države, razen izjem, v desetih dneh. V Evropo je lani po njegovih besedah nezakonito vstopilo približno 100.000 tujcev, kar 14.000 pa jih je na slovensko-hrvaški meji prijela slovenska policija, je opozoril notranji minister.

DZ potrdil novelo zakona o zaposlovanju tujcev, proti glasovali v Levici in SNS-ju

Državni zbor je s 47 glasovi za in 12 proti potrdil tudi novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, s katero naj bi prek prenosa pravil EU-ja olajšali zaposlovanje tujcev, ki so v Sloveniji doštudirali ali opravljali naloge raziskovalcev.

V koalicijskih strankah so predlagane rešitve podprli, prav tako poslanca narodnosti in DeSUS-a. V preostali opoziciji so se glasovanja večinoma vzdržali, proti so glasovali poslanci Levice in SNS-a ter po en poslanec LMŠ-ja in SD-ja.

V Levici so med razpravo opozorili, da se bo z omenjeno novelo položaj tujcev pri nas poslabšal.

Na podlagi direktive bo novela uredila nove vrste enotnih dovoljenj za prebivanje in delo ter dovoljenj za začasno prebivanje. Na novo se določa izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve in samozaposlitve za raziskovalca, ki je v Sloveniji končal raziskovalno delo, in študenta, ki je v Sloveniji končal študij. Obenem se ureja tudi izdaja dovoljenja za začasno prebivanje zaradi opravljanja prostovoljskega dela in zaradi opravljanja pripravništva.

Med drugimi spremembami in dopolnitvami je Mateja Ribič z ministrstva za delo navedla zaposlovanje tujcev neposredno iz evidence brezposelnih. Vlada je to predlagala zaradi zlorab sistema v praksi, ko delodajalec delavce po devetih mesecih odpusti, po treh mesecih pa vnovič zaposli. "Takšna optimizacija stroškov od delodajalcev v času, ko ni sezone, ni upravičena," je dejala.

Novela na novo določa tudi možnost umika soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo k veljavnemu enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo ali k pisni odobritvi v primeru dalj časa trajajočega obdobja, ko tujec ni vključen v sistem socialnega zavarovanja na podlagi svojega dela.

Levica opozorila na poslabšanje pogojev za delo in bivanje tujcev

V koalicijskih strankah so podporo predlaganim rešitvam izrekli že med razpravo. "Z novelo zakona bo Slovenija postala privlačnejša za izvajalce raziskovalnega dela in njihove družinske člane. Poenostavlja tudi pogoje za vstop in prebivanje študentov, ki prihajajo v Slovenijo študirat," je dejala Tadeja Šuštar (NSi).

V opoziciji noveli zakona večinoma niso nasprotovali, da bodo glasovali proti, so napovedali le v Levici in SNS-ju. "Nič ni narobe s tem, da sposobni tujci prihajajo k nam in potem tudi odidejo. Ne pa, da po dolgem in počez poskušamo čim bolj olajševati nekontrolirane prihode tujcev, medtem ko pa imamo toliko brezposelnih Slovencev," je dejal Jani Ivanuša (SNS).

V Levici so izrazili nasprotovanje umiku soglasja za delo, če delavec že več kot šest mesecev ni vključen v sistem socialnega zavarovanja. Razlogi za to so namreč lahko različni, Primož Siter (Levica) je na primer omenil možnost, da delodajalec zanje ni vplačeval prispevkov. V nekaj mesecih lahko tuji delavec tudi najde novo zaposlitev, a se lahko zaradi dolgih postopkov še pred tem šest mesecev že izteče.

"Vlada Janeza Janše je v zadnjih mesecih v zakonodajni postopek poslala več zakonov, ki spreminjajo pogoje za prihod in bivanje tujcev v Sloveniji. Skupna značilnost vseh teh predlogov je poslabšanje pogojev za bivanje in delo tujca ter njegove družine," je povzel Siter.

Zelena luč tudi noveli zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi izkoreninila zlorabe azilne zakonodaje

Na mizah poslancev je bil danes tudi predlog novele zakona o mednarodni zaščiti, ki naj bi zagotovila mednarodno zaščito tistim, ki jo res potrebujejo, zlorabo azilne zakonodaje pa bi izkoreninil. Poslanci so nato zvečer s 53 glasovi za in 23 proti novelo sprejeli. Vlada želi z njo zagotoviti hitre in učinkovite postopke za pridobitev mednarodne zaščite, predvidene pa so tudi sankcije za oviranje postopka, za kršenje pravil bivanja, za kršitve javnega reda in miru ter za kazniva dejanja. Obenem uvaja rešitve, ki spodbujajo azilante k učenju slovenskega jezika in k ostalim izobraževalnim programom.

Kot je med razpravo poudaril notranji minister Aleš Hojs, je prošenj za mednarodno zaščito od leta 2015 z izjemo lanskega leta vse več. Po Hojsovih besedah je že po obstoječi zakonodaji mogoče zavrniti prošnjo za mednarodno zaščito kot neutemeljeno, če se izkaže, da prosilec namerno uniči svoje osebne dokumente ali jih namerno izgubi. Predlog pa je v tem delu še strožji. Poleg tega bi bilo mogoče osebo, ki očitno ni mladoletna, poslati na zdravniški pregled. Tam bi ugotovili, ali je mladoletna ali ne, je dejal.

V letu 2019 je bilo prošenj za mednarodno zaščito že 3821, kar je dobrih 30 odstotkov več kot leto prej, je povedal. Lani, ko je izbruhnila epidemija, pa jih je bilo po njegovih besedah 3548.

Nataša Sukič iz Levice je dejala, da želi vlada s predlogom svoja ravnanja, ki so po mednarodnem pravu nezakonita, spremeniti v zakonita. V Levici so predlagali črtanje 4. člena, ki za imenovanje svetovalcev za begunce določa njihovo varnostno preverjanje kot nov pogoj. Svetovalce za begunce že zdaj zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti, je poudarila.

Dopolnilo k 4. členu so vložili tudi v LMŠ-ju, a predlagajo le črtanje dela, ki ukinja razmerje zaupnosti med svetovalcem za begunce in stranko. Ta del po njihovi oceni predstavlja neskladje z dolžnostjo varovanja poklicne tajnosti in svetovalce sili, da ravnajo v škodo svojih strank. Po mnenju poslanca LMŠ-ja Nika Prebila so sporne tudi nekatere druge predlagane spremembe. Ena bolj motečih je po njegovi oceni krajšanje roka za pritožbo z osmih na tri dni. V koaliciji pa so predlagane spremembe ocenili kot dobre.

Zemljiški kataster in kataster stavb se združujeta

Poslanci so z 51 glasovi za in brez glasu proti potrdil tudi predlog zakona o katastru nepremičnin, ki bo združil sedanja zemljiški kataster in kataster stavb ter bo tako temeljna evidenca podatkov o stavbah in parcelah.

Zakon o katastru nepremičnin bo kot temeljni sistemski predpis urejal vodenje podatkov o nepremičninah, državni meji in prostorskih enotah v Sloveniji. Nadomestil bo zdajšnji zakon o evidentiranju nepremičnin iz leta 2006.

"Cilj je zagotovitev vpisa podatkov v nepremičninske evidence tako, da bodo izpolnile večnamensko vlogo kot osnovo za vpis stvarnih pravic v zemljiški knjigi za davčne, prostorske, stanovanjske, socialne, energetske, varnostne, statistične in številne druge namene," je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac.

Podatki o parcelah, stavbah in delih stavb na območju države se bodo po novem evidentirali v enotni evidenci z imenom kataster nepremičnin in ne več v treh ločenih evidencah kot zdaj, torej zemljiškem katastru, katastru stavb in registru nepremičnin.

Prav tako zakon uvaja enoten postopek evidentiranja nepremičnin in omogoča možnost evidentiranja območja služnosti ter območja stavbne pravice, je dodal državni sekretar.

Kataster nepremičnin bo povezan z zemljiško knjigo, centralnim registrom prebivalstva in poslovnim registrom ter bo omogočal tudi povezavo vseh drugih prostorsko orientiranih baz podatkov. V zakonskem besedilu je še zapisano, da bodo v katastru nepremičnin le podatki o fizičnih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ne pa tudi o stvarnih pravicah na teh objektih. Matična evidenca za podatke o lastništvu, pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih o njih bo ostala zemljiška knjiga.

V večini poslanskih skupin so predlog zakona podprli oz. so napovedali, da mu ne bodo nasprotovali. "Vsi se strinjamo, da potrebujemo učinkovito in pregledno evidenco nepremičnin," je dejal Ivan Hršak (DeSUS). "Zakon poenostavlja življenjske probleme ljudi," je dejal Andrej Rajh (SAB), Mojca Žnidarič (SMC) pa je dodala, da poenostavlja postopke nepremičninskega katastra in v ospredje postavlja uporabnika.

Da bodo glasovali proti, so napovedali poslanci LMŠ-ja in SD-ja. "Predlog zakona gre v pravo smer, a je v nekaterih delih v neskladju z ustavo," je dejal Edvard Paulič (LMŠ). Kot primer je navedel razlikovanje med lastniki nepremičnin, ki imajo v evidencah zemljiške knjige med podatki navedeno matično številko, in tistimi, ki tega podatka nimajo vpisanega. V postopkih, kjer je zahtevana prisotnost lastnikov, bodo obravnavani neenako, je opozoril.