V drugi obravnavi so sprejeli vsa koalicijska dopolnila, ki so bila med drugim redakcijska. Dopolnila SDS-a in NSi-ja niso bila sprejeta. V opozicijskih poslanskih skupinah so z njimi želeli, denimo, črtati člen o uvedbi obveznega prispevka. Skupno je bilo predlaganih več kot sto dopolnil.

Kaj določa zakon, ki bo uveljavljen z letom 2024

V skladu s sprejetim zakonom bodo delodajalci in delojemalci plačali prispevek v vrednosti enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v vrednosti enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.

Zakon glede na sprejeto koalicijsko dopolnilo predvideva, da bo od 1. januarja 2028 mogoče zaračunati tudi lastno udeležbo, če sredstev iz drugih virov ne bo dovolj. Zakon, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji ter denarni prejemek.

Že takoj ob začetku izvajanja zakona 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel takšno vlogo, kot jo ima po dozdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Imel bo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v vrednosti 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v vrednosti 1,8-kratnika minimalne plače.

Pravica dolgotrajne oskrbe na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Njena krepitev je med osrednjimi cilji zakona. Storitve bodo, denimo, vključevale fizioterapijo in delovno terapijo, prilagodili pa jih bodo potrebam posameznika.

Pravica do e-oskrbe se bo začela izvajati hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu. Uporabnik bo nosil zapestnico z gumbkom. Pritisk na gumbek ga bo elektronsko povezal s klicnim centrom.
Pravico do oskrbe v instituciji bo v skladu z zakonom mogoče uporabiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za t. i. hotelski del, medtem ko bo ostalo pokrito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Prav tako od 1. decembra 2025 bo mogoče izkoristiti pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Prosilec storitev bo vlogo podal na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo, ki bo pristojni center za socialno delo. Vstopne točke bodo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Na vstopni točki bodo v skladu z oceno posameznikovih potreb izdelali osebni načrt storitev zanj. Kadri na vstopnih točkah bodo ločeni od kadrov na centrih.

Minister: Pravice in storitve vsem

Predlog solidarno prinaša pravice in storitve vsem, je dejal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Po njegovem pojasnilu se osredinja na oskrbo na domu, kjer bodo na voljo takšne storitve kot v instituciji. Vstopne točke, ki bodo na centrih za socialno delo, bodo dostopne tudi po telefonu, je povedal. Obvezni prispevek pa bodo plačevali tako delodajalci in delojemalci kot tudi upokojenci.

Minister je še dejal, da so bili centri za socialno delo kot vstopne točke preverjeni v pilotnih projektih, medtem ko enote zavoda za zdravstveno zavarovanje niso bile. Če hočemo, da je zakon izvedljiv, pa mora biti urejeno tudi financiranje, je pojasnil. Po njegovih besedah smo starajoča se družba in do leta 2030 bo že ena četrtina prebivalcev Slovenije starejših od 65 let.

Stališča poslanskih skupin

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji poudarili nujnost sprejetja predloga. Prinaša sistemski in stabilen vir financiranja, krepi javno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe in omogoča dostopnost storitev, pri čemer bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, je v predstavitvi stališča SD-ja naštel Soniboj Knežak.

Po predlogu se bodo dejavnosti izvajale neprofitno, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade na stežaj odprl vrata zasebnemu sektorju, menijo v Levici. Predlog pa po njihovih navedbah ureja tudi financiranje, saj brez tega ni mogoče izvajati takšnega zakona, je opomnil Miha Kordiš.

Pomembno je, da se financiranje uredi stabilno in pravično, so prepričani tudi v Svobodi. Aktualna vlada je socialni dialog znova vzpostavila, ministrstvo za solidarno prihodnost pa zagotavlja, da je pri pripravi predloga sodelovalo s številnimi deležniki, je v imenu Svobode dejala Sandra Gazinkovski.

V SDS-u in NSi-ju pa so bili nezadovoljni s predlogom. Ta je sicer v določenem delu skopiran iz zakona, ki je bil sprejet decembra 2021 v času prejšnje vlade, je dejal Zvonko Černač (SDS). Novost pa je po njegovem mnenju, denimo, uvedba prispevne stopnje, s katero se bo letno nateklo 620 milijonov evrov. Predlog poleg tega korenito posega v denarnice ljudi tudi zaradi doplačil, je opozoril.

V NSi-ju so predlogu nasprotovali, ker so proti dodatnemu obremenjevanju plač, je dejal Aleksander Reberšek. Prav tako se ne strinjajo, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, ne pa na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je določil zakon iz decembra 2021. Navsezadnje so proti temu, da kmetije ne bodo mogle izvajati dolgotrajne oskrbe, medtem ko je zakon iz časa prejšnje vlade to omogočil.

Poslanska razprava

Skrb za starejše je civilizacijska norma, je dejal Borut Sajovic iz Svobode. Pripravljavci zakona so po njegovem mnenju iskali najboljše rešitve, v središče pa postavili človeka. Kot ključno sporočilo predloga vidi to, da skuša sistem dolgotrajne oskrbe ohraniti kot javen sistem, ki bo na voljo vsem. "Ne smemo narediti take napake kot v zdravstvenem sistemu," je posvaril.

Toda javni domovi za starejše že danes ne morejo poskrbeti za več ljudi, kot pa jih biva pri njih, tako da bomo spet na istem kot zdaj, je ugotovila Alenka Jeraj iz SDS-a. Po njenem mnenju se po predlogu v primerjavi z zdajšnjim stanjem ne bo zgodilo kaj bistveno novega. Strinjala se je, da bi bilo treba v zakon iz časa prejšnje vlade vnesti nekaj manjših popravkov, ne bi bilo pa treba namesto njega v zakonodajni postopek vložiti novega zakona.

Po besedah poslanca NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja, ki je bil v času prejšnje vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, so želeli na ministrstvu v času njegovega mandata omogočiti čim širši nabor izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Zdaj pa se celo koncesijski domovi za starejše bojijo za svoj obstoj, čeprav je polovica domov koncesijskih in so nepogrešljiv del javne mreže za oskrbo starejših, je opozoril.

Zelo pomembna sprememba v primerjavi z zakonom iz časa prejšnje vlade je opredelitev financiranja, je poudaril poslanec SD-ja Knežak. Po sprejetju zakona pa pričakuje širši družbeni dogovor, koliko bomo kot država namenili za dolgotrajno oskrbo. Zdaj ta delež namreč znaša približno 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), evropsko povprečje je 1,7 odstotka BDP-ja, v nekaterih državah pa znaša delež celo tri odstotke, je dejal.

Vendar so v SDS-u in NSi-ju znova izrekli nasprotovanje predlagani prispevni stopnji v višini enega odstotka tako za delodajalce kot za delojemalce in upokojence. Obremenjevanje tistih, ki delajo, je nesprejemljivo, obremenjevanje upokojencev pa skrajno nesprejemljivo, je dejal Branko Grims iz SDS-a. Toda minister Maljevac je pri tem opomnil, da takšnega zakona ne more biti brez opredeljenega financiranja.

Milan Jakopovič iz Levice je pozdravil odločitev, da bodo vstopne točke na centrih za socialno delo. Dolgotrajna oskrba po njegovih besedah namreč ni zdravstvo in cilj pri njej ni zdraviti, ampak omogočiti čim bolj samostojno in kakovostno življenje. Po njegovem mnenju ne bi bilo ustrezno, da bi ostale na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je predvidel zakon iz obdobja prejšnje vlade.

Pri tem je državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič dejal, da so centri za socialno delo veliko bolj primerni za opravljanje naloge, ki jo predvideva predlog. Duh socialnega dela je pri svetovanju za dolgotrajno oskrbo nujen, je menil.

Sprejeta novela zakona o socialnem varstvu

Poslanci so s 54 glasovi za in 21 glasovi proti sprejeli novelo zakona o socialnem varstvu, ki prinaša podlago za kadrovsko štipendiranje na področju socialnega varstva in podlago za izvajanje ukrepov in črpanje sredstev evropskih skladov za ukrepe spodbujanja socialnega vključevanja oseb, izpostavljenih tveganju revščine ali socialni izključenosti, vključno z najbolj ogroženimi osebami in otroki.

Podporo noveli zakona so napovedali v koalicijskih Gibanju Svoboda, SD-ju, Levici in v opozicijskem NSi-ju, ki je vložil dopolnilo v povezavi s financiranjem pripravništev na področju socialnega dela (ni bilo sprejeto).

Za večjo dostopnost zdravil

Sorodna novica Zaradi pomanjkanja številnih zdravil na mizi nov interventni zakon

Poslanci DZ-ja so z 58 glasovi za in dvema glasovoma proti sprejeli zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Azre Herceg je temeljni cilj predloga zakona začasno urediti problematiko nabave zdravil v javnih lekarniških zavodih. S tem bi po mnenju ministrstva zagotovili nemoteno, varno in kakovostno preskrbo z zdravili, ukrepi pa bi bili začasni in bi veljali do 31. decembra 2024.

Podporo zakonu so napovedali tako v opoziciji kot v koaliciji, ob čemer pa je bilo slišati tudi pozive, da je treba področje preskrbe z zdravil urediti sistemsko in dolgoročno.