Določbe predloga novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025 sledijo sprejetemu zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Zakon ustanavlja proračunski sklad za obnovo in določa nove namenske vire za njegovo financiranje, ker pa se lahko nekateri prihodki štejejo za namenske šele takrat, ko jih pripozna zakon o izvrševanju proračunov, je vlada pripravila še predlog sprememb tega zakona. Enako velja tudi za proračunski sklad.

Poseben sklad je za namene financiranja popoplavne obnove določen predvsem zato, da bodo sredstva pregledno zbrana na enem mestu in da se bodo lahko sredstva, ki v določenem letu še ne bodo porabljena, v nasprotju z drugimi proračunskimi sredstvi prenašala med leti.
Poleg tega zakonski predlog določa še način izločanja povratnih sredstev oziroma posojil iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi na proračunski sklad za okrevanje, je na seji še povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Sorodna novica "O energetski politiki bi se morali pogovarjati na podlagi številk, ne čustev"

Koalicijske poslanske skupine so predlog podprle. Po besedah Monike Pekošak (Svoboda) gre za spremembe tehnične narave, Soniboj Knežak (SD) in Milan Jakopovič (Levica) pa sta dodala, da omogoča nemoten postopek obnove in razvoja po lanskih naravnih nesrečah.

Tudi SDS je zakon podprl. Kot je dejala Suzana Lep Šimenko, se sicer poslancem največje opozicijske stranke zdi, da sanacija po lanskih poplavah poteka prepočasi, a bodo predlog novele zakona podprli, ker prinaša le tehnične spremembe, ki naj bi pomagale, da bo pomoč prišla hitreje do pomoči potrebnih.

Podporo pa so odrekli v NSi-ju. Bo besedah Jerneja Vrtovca v osnovi nasprotujejo zbiranju sredstev za obnovo z novim obremenjevanjem davkoplačevalcev. "Zbiramo 10 milijard evrov za obnovo. Tej številki ne verjamem, strokovnjaki ji ne verjamejo. Danes ne govorimo več, da bomo potrebovali 10 milijard evrov v skladu za obnovo, ampak je bila to samo neka fiksacija, da se pobirajo novi davki, hkrati pa se zmanjšuje produktivnost," je dejal.

Vrnitev volilne pravice odraslim osebam pod skrbništvom

Sorodna novica Na shodu zahtevali preklic odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo

DZ je soglasno, z 79 glasovi za in nobenim proti, sprejel novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki odpravlja omejitev tako aktivne kot pasivne volilne pravice osebam, ki so zaradi intelektualnih in psihosocialnih ovir postavljene pod skrbništvo. Nova ureditev bo veljala že na letošnjih volitvah v Evropski parlament. Za spremembo je bila potrebna dvotretjinska večina.

Spremembe je vložila koalicija. Z njimi vračajo aktivno in pasivno volilno pravico, ki državljanom omogoča voliti in biti izvoljen, približno 3500 ljudem z intelektualnimi in psihosocialnimi ovirami. Ureja se tudi možnost pomočnika, ki si ga lahko vsak izbere sam, pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. Gre za pomočnika, ki volivcu pomaga izraziti njegovo voljo.

Tereza Novak (Svoboda) je dejala, da se z novelo vračamo k osnovnemu določilu slovenske ustave, predvsem pa gre za dejanje izkaza spoštovanja dostojanstva vsem odraslim osebam v Sloveniji, ki jim je s trenutno ureditvijo volilna pravica odvzeta. "Če bomo danes novelo potrdili, bomo lahko na to tudi upravičeno vsi skupaj ponosni in to bo tudi pomenilo, da bodo naslednje volitve v Sloveniji zares volitve vseh odraslih oseb," je poudarila še pred glasovanjem.

Predlog je dobil soglasno podporo vseh poslanskih skupin. "Menim, da bomo s sprejetjem novele naredili velik korak v smislu državnosti, v smislu varstva demokracije, netolerance diskriminacije, spoštovanja vseh in vsakogar ter v smislu približevanja čim bolj vključujoči družbi," je v imenu poslanske skupine Svoboda dejala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. S sprejemom novele se Slovenija po njenih besedah pridružuje naprednim evropskim državam.

V SD-ju po besedah poslanca Predraga Bakovića zakonsko novelo razumejo kot krepitev dostopnosti volilnega procesa ter krepitev državljanske pravice voliti in biti voljen, v tem kontekstu pa tudi krepitev demokratičnosti Slovenije in njene politične kulture. Ob pomislekih glede morebitnih zlorab pa v SD-ju ocenjujejo, da preprečitev morebitnih zlorab kot razlog, da se tega zakona ne podpre, ne odtehta namer zakona, je dodal.

Tudi v Levici so za. Kot je poudarila Nataša Sukič, naj bi bila po ustavi volilna pravica splošna in enaka, a v praksi žal ni tako. Ureditev, po kateri bi bila volilna pravica osebam, ki so postavljene pod skrbništvom, po njenih besedah diskriminatorna, dotika se najranljivejših v naši družbi in je v neskladju s konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo.

Novela je naletela na podporo tudi v opoziciji. "Volitve so oziroma bi morale biti praznik demokracije in ni razloga, da ta praznik ne velja za vse," je poudarila poslanka SDS-a Anja Bah Žibert. Pomisleki, da se lahko pojavijo zlorabe, je treba po njenih besedah sicer jemati z vso odgovornostjo, "ne sme pa to biti razlog, da to pravico onemogočamo". Spomnila je tudi, da je predlog v osnovi pripravil državni svet, koalicija pa ga je povzela.

Pomisleki zakonodajno-pravne službe

Tudi v NSi-ju menijo, da bo zakonodajna sprememba pripomogla k višji stopnji demokracije. Vida Čadonič Špelič je sicer ob tem opozorila na pomisleke zakonodajno-pravne službe DZ-ja, da osebe, ki jim je bila aktivna volilna pravica odvzeta, morda volilne pravice ne bodo mogle izvrševati, saj je sposobnost samostojnega oblikovanja volilne volje nujna predpostavka za izvrševanje volilne pravice. Kot je dodala, bodo torej imeli pomočniki res veliko odgovornost, da bodo zaznali resnično voljo teh oseb.

Pred glasovanjem so na pomen volilne pravice za vse pred DZ-jem opozorili tudi v Zvezi Sonček, Zavodu Risa in Društvu za kulturo inkluzije. Predstavnik Zveze Sonček Iztok Suhadolnik je poudaril, da so v zvezi že vrsto let opažali povečevanje števila oseb, ki so izgubile volilno pravico, ki pa je temeljna človekova pravica.

Spremembe pri obdavčitvi podjetij in upravljanju nedonosnih terjatev

Poslanci so sprejeli novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakon o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank, s katerima se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropskih direktiv.

Kot je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec, se z zakonom o kupcih in serviserjih nedonosnih kreditov bank v slovenski pravni red prenaša direktiva, katere namen je ureditev sekundarnega trga za nedonosne kredite, kar je tudi eden od ukrepov za nadaljnjo krepitev bančne unije.

Po zadnji finančni in gospodarski krizi si je Evropska unija pri reformi na področju izvajanja bančnih storitev kot glavne cilje zastavila zmanjšanje tveganj v bančnem sektorju, ponovno krepitev finančne stabilnosti in preprečitev scenarija, po katerem bi davkoplačevalci znova prispevali sredstva za pokrivanje stroškov propada bank, je spomnila.

Z zakonom se po njenih besedah tako vzpostavlja pravna podlaga za razvoj sekundarnega trga nedonosnih bančnih kreditov, s čimer se zmanjša tveganje njihovega prihodnjega kopičenja v portfeljih bank, hkrati pa se kljub prenosu terjatev na druge pravne osebe, ki niso banke, povečajo varnost in pravice kreditojemalcev. Zakon med drugim določa Banko Slovenije kot nadzorni organ nad delovanjem kupcev in serviserjev kreditov na območju Slovenije, ureja pa tudi pravice serviserjev kreditov, da to dejavnost opravljajo čezmejno.

Stališča poslanskih skupin

V Svobodi so v predstavitvi stališča poslanske skupine spomnili, da se je Slovenija ob zadnji finančni krizi pred desetletjem spoprijemala z 28,4-odstotnim deležem slabih posojil v bančnih bilancah, od tedaj pa je ta delež drastično upadel in po podatkih za lanski julij znašal le 1,35 odstotka.

V SDS-u so ocenili, da bo imel zakon tudi pozitivne posledice za gospodarstvo, saj lahko prekomerna raven slabih bančnih posojil vpliva na zmanjšanje zmožnosti bank za odobravanje posojil predvsem malim in srednje velikim podjetjem. V poslanski skupini SD-ja pa so ob napovedani podpori opozorili, da bo treba v prihodnosti skrbno spremljati razvoj dogodkov na področju kreditiranja in pripravljati predvsem odzive za pomoč potrošnikom v primerih naraščanja obsega nedonosnih terjatev.

Z novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se v slovenski pravni red prenaša še zadnji ukrep iz direktive EU-ja o ukrepih proti izogibanju davkom, ki posega na področje davčnega priznavanja obresti, pa je pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič.

Gre za primere, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj mednarodne skupine podjetij izkorišča dejstvo, da obresti predstavljajo odhodek, ki znižuje davčno osnovo. Tem zavezancem se bo z novelo zakona priznavanje obresti za davčne namene omejilo, in sicer na 30 odstotkov dobička pred obrestmi, davki in amortizacijo. Ob tem je skladno z možnostjo, ki jo dopušča direktiva, predviden absolutni prag omejevanja teh stroškov na višino enega milijona evrov.

"Naveden ukrep obravnava vrzeli, ki jih mednarodne skupine podjetij izkoriščajo pri svojem čezmejnem poslovanju. Gre za situacijo, ko se s posojanjem denarnih sredstev znotraj skupine podjetij ustvarjajo prakse, ki omogočajo znižanje davčne osnove v ureditvah z visoko obdavčitvijo," je poudarila državna sekretarka.

V poslanski skupini Svoboda so poudarili, da se bo zaradi novele zakona po oceni ministrstva za finance v državni proračun steklo za dobre tri milijone evrov več dodatnih davčnih prihodkov.

V SDS-u so se glasovanja vzdržali. Kot so ocenili, se zakon o davku od dohodkov pravnih oseb spreminja prepogosto, kar zagotovo ni dober signal za gospodarstvo in potencialne investitorje. Po njihovih navedbah nekateri davčni strokovnjaki opozarjajo, da "Bruselj od Slovenije ni zahteval tako strogih pravil glede posojil med povezanimi osebami, kot jih prinaša sprememba zakona in ki bodo veljala predvsem za lizinške hiše".

Proti so glasovali poslanci NSi-ja. Slovenija želi glede določitve zgornje višine davčnega priznavanja obresti pri milijonu evrov uzakoniti najbolj strogo možnost, kar bo odgnalo tuje vlagatelje, so opozorili.

Inšpektorji bodo lahko opravili nakupe s skrivno identiteto

DZ je soglasno (79 glasov za) podprl novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero se v slovenski pravni red prenašata dve evropski uredbi.

Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Matjaž Han, se bo z novelo zagotovila transparentna konkurenca za slovenska podjetja na digitalnih trgih. Vanjo pa so vključili tudi nekatere predloge agencije za varstvo konkurence, s katerimi se odpravljajo pomanjkljivosti glede postopka opustitve in znižanja administrativnih sankcij za podjetja, udeležena v kartelnem dogovarjanju.

Za netransparentna in nepravična ravnanja so predvidene sankcije v vrednosti največ dveh odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu. Novela zakona dopolnjuje tudi določbe glede razkritja podatkov, s čimer bo imela agencija za varstvo konkurence dostop do tajnih podatkov, če so ti del dokaznega gradiva, je dodal Han.

V poslanski skupini Svoboda so menili, da bodo nove pristojnosti za agencijo prispevale k pospešitvi in izboljšanju njenih postopkov. Novela naj bi tudi spodbudila podjetja in posameznike k aktivni samoprijavi nedovoljenih poslovnih praks. V SD-ju pa so poudarili, da je zagotavljanje poštenih konkurenčnih pogojev ključno za oblikovanje zdravega gospodarstva in poštenih poslovnih odnosov, zato je treba tudi na tem področju preprečiti izkoriščanje šibkejše strani.

Novosti pri tržni inšpekciji

Novi zakon o tržni inšpekciji je DZ sprejel ob nasprotovanju poslancev NSi-ja in vzdržanih poslancih SDS-a. Zakon bo nadomestil veljavnega iz leta 1997. Vlada ga je pripravila na pobudo tržnega inšpektorata, ki je organ v sestavi ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Po besedah ministra Hana gre predvsem v smeri izenačitve pogojev inšpekcijskega nadzora, izpolnjevanja pogojev za delo tržnih inšpektorjev z drugimi inšpektorji, odprave administrativnih ovir, večje varnosti potrošnikov in učinkovitejšega izvajanja inšpekcijskih postopkov.

Največ pozornosti so poslanci v predstavitvi stališč namenili uvedbi pripravljenosti na delo tržnih inšpektorjev in pooblastila inšpektorjem, da opravijo nakup blaga tudi s skrivno identiteto. Kot je pojasnil Han, je namen prve določbe potreba po zagotovitvi prisotnosti tržnega inšpektorja na terenu zunaj delovnega časa. Ker je večino takšnih nadzorov mogoče predvideti vnaprej in odrediti nadurno delo oz. prerazporediti delovni čas posameznega inšpektorja, bi se po njegovem mnenju pripravljenost za delo odrejala izjemoma.

V SDS-u so predlagali črtanje členov, ki se nanašata na uvedbo pripravljenosti na delo inšpektorjev in nakupe blaga s skrivno identiteto. V uvedbi pripravljenosti na delo vidijo odstop od siceršnje sistemske ureditve dela inšpektorjev, opozorili pa so tudi na možnost zlorabe tega mehanizma. Podobne pomisleke glede omenjenih členov so izrazili tudi poslanci NSi-ja.

Usklajevanje referendumske zakonodaje z ustavo

Koalicija je vložila tudi predlog novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki zakon usklajuje s spremembami ustave iz leta 2013. Te so med drugim uvedle zavrnitveni kvorum in zožile nabor predlagateljev referenduma. Predlog zakon usklajuje še z odločbo ustavnega sodišča glede referendumskega spora. DZ bo odločil, ali je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, za kar je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.

Medtem pa je DZ civilnodružbeni predlog novele zakona o varstvu okolja glede izenačevanja standardov sosežiga s tistimi v sežigalnicah odpadkov zaradi težav pri vlaganju dopolnil na predlog koalicije umaknil s tokratne seje.

Video: Posnetek nadaljevanja seje v dveh delih