Poslanec LMŠ-ja Nik Prebil je v imenu predlagateljev izredne seje DZ-ja izrazil ogorčenje nad – po njegovi oceni – preobsežnimi kadrovskimi menjavami na ključnih položajih, in to v času zdravstvene krize. Boj proti epidemiji za vlado po njegovih besedah očitno ni prioriteta, pač pa je njen cilj predrugačenje družbe in spodkopavanje demokratičnih norm, je ocenil Prebil.

Med spornimi je navedel menjave v policiji, zlasti v Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), pa v vojski, Obveščevalno-varnostni službi (OVS) ministrstva za obrambo, v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), na statističnem uradu (Surs) in finančni upravi (Furs).

Tudi Nataša Sukič iz Levice je vladi očitala krepitev avtoritarnosti, omejevanje demokracije, spodjedanje neodvisnosti organov in željo po obvladovanju institucij v lasti države. V Levici po njenih besedah ne sprejemajo razlage, da si vsakokratna vlada lahko na položaje v institucijah postavi njej poslušne kadre. Nekateri organi bi tudi v tem pogledu morali ostati neodvisni, je poudarila.

"Kadrovska čistka" po njenih besedah sicer poteka po predvidljivem scenariju, kljub temu pa so v Levici po njenih besedah osupli in "skrajno zaskrbljeni".

Na očitke predlagateljev izredne seje so odgovorili predstavniki treh ministrstev. Notranji minister Aleš Hojs je med drugim izrazil začudenje, da opozicija sklicuje izredno sejo samo zato, ker vlada pač opravlja svoje delo. Po njegovih besedah je za uresničitev koalicijske pogodbe nujno, da določene položaje zasedajo ustrezni kadri. Napovedal je, da bodo očitke argumentirano ovrgli.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret se je dotaknil konkretnih kadrovskih menjav na njihovem ministrstvu, med drugim na mestih načelnika Generalštaba Slovenske vojske in generalnega direktorja OVS-ja. Zatrdil je, da omenjeni menjavi v ničemer ne odstopata od dozdajšnje prakse na tem področju in da sta na omenjenih mestih zaradi občutljivosti položajev pomembna zaupanje in kompatibilnost z vsakokratnim ministrom.

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Ajda Cuderman pa se je dotaknila očitkov predlagateljev glede združevanja regulatorjev v dve krovni agenciji, kot ga predvideva vladni zakonski predlog. Zagotovila je, da nihče od trenutnih direktorjev osmih agencij ne bo predčasno končal svojega mandata, pač pa bo svoje delo nadaljeval v novi agenciji.

Opozicijski predlagatelji izredne seje so sicer za obravnavo pripravili več priporočil, s katerimi bi vlado med drugim pozvali, naj se osredotoči na reševanje zdravstvene krize in vzdrži političnega poseganja v neodvisnost, avtonomijo in strokovno delo organov. Vendar pa DZ o teh priporočilih tokrat ne bo glasoval, saj jih je na seji pretekli teden zavrnil že matični odbor za notranje zadeve.

Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je ocenil, da vlada "izkorišča epidemijo za obračunavanje z vsemi, ki se z njo ne strinjajo". Pri kadrovanju gre po njegovih besedah za podrejanje vseh neodvisnih in avtonomnih institucij, zlasti tam, kjer je "treba ustaviti preiskave". Pri tem pa ima poslušnost in uslužnost prednost pred znanjem in strokovnostjo, je ocenil.

Po mnenju Predraga Bakovića iz SD-ja "kadrovski cunami" ni naključen, od vlade je bilo to pričakovati, vendar pa je zaskrbljen zaradi načina in razlogov za zamenjave vodilnih kadrov. Krivdo za posledice tega problematičnega ravnanja pa vlada išče povsod drugod, samo pri sebi ne, je dodal Baković in spomnil, da je sodišče razrešitev Darka Muženiča s položaja direktorja NPU-ja razglasilo za nezakonito.

"Ko vlada Janez Janša, je dejansko stroka tista, ki se mora podrejati politiki," pa je dejal Boštjan Koražija iz Levice. V času zdravstvene krize obsežne kadrovske menjave ljudem po njegovih besedah ne dajejo občutka varnosti.

Vsaka vlada ob nastopu mandata na nekaterih ključnih položajih postavi ljudi, ki jim lahko zaupa, je poudarila vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper. Vendar pa bode v oči, da so bile na nekatere od teh položajev imenovane osebe, ki so bile izrazito politično opredeljene, je povedala.

Po mnenju Zmaga Jelinčiča iz SNS-a pa je še dobro, da so menjave, saj gre "za menjave nesposobnih kadrov, ki so v veliki meri škodovali tej državi". Slabe kadre je po njegovih besedah treba "odstraniti s pozicij moči, ne glede na to, kako se pišejo, katere politične strukture podpirajo in kdo stoji za njimi".

Poslanec SDS-a Branko Grims je logiko, po kateri vlada ne bi smela kadrovati na položaje, za katere ji to omogoča zakon, označil kot sprevrženo. Vlada mora po njegovih besedah kadrovske menjave izvesti ravno zato, da na položaje pridejo sposobni ljudje, ki so sposobni uresničevati tisto politiko, ki je Sloveniji v korist.

Da vsaka vlada ob nastopu svojega mandata opravi določene kadrovske menjave na nekaterih položajih in da ima za to tudi zakonsko podlago, pa je poudaril poslanec SMC-ja Dušan Verbič. Tej pravici se niso odrekli niti prejšnji predsedniki in predsednica vlade. Po njegovih besedah je nerazumno pričakovati, da vlada na najodgovornejše položaje ne bo postavila ljudi, ki bodo sposobni dane usmeritve vlade oziroma ministrstev tudi izvesti.

Blaž Pavlin iz NSi-ja pa je spomnil na besede predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca, ki je kmalu po prevzemu mandata tudi sam dejal, da so kadrovske menjave nujne, če hoče kar koli spreminjati. "Nekateri o tem odprto in transparentno spregovorimo, drugi pa to skrivajo za raznimi navideznimi nevtralnimi maskami," je pripomnil Pavlin. Če želi vlada premikati stvari naprej, morajo biti na ključnih položajih ljudje, ki jim zaupa, da bodo delo opravili strokovno in učinkovito.

Da so bila vsa imenovanja aktualne vlade izvedena v skladu z veljavno zakonodajo, pa je zagotovil vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša. Prav je tudi, da vlada na položaj imenuje kompetentne ljudi. "Moti vas le to, s kom so v preteklosti sodelovali ali si delijo politične poglede," je opozicijskim predlagateljem seje navrgel Jurša.