Za vnovično potrditev novele zakona o delovnih razmerjih je bilo potrebnih 46 glasov. Za spremembe zakona je glasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo osem. Poslanci SDS-a tudi pri tokratnem odločanju o noveli niso sodelovali.

Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na tokratni seji DZ-ja ponovil, da je pri pripravi sprememb zakona o delovnih razmerjih kontinuirano prihajalo do kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in da je bila delodajalska stran obravnavana izrazito neenakopravno. "Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog," je dejal.

Med rešitvami v noveli je kot problematično omenil dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev nasilja v družini. V zvezi s prvim je dejal, da gre za neenako obravnavo varovanih kategorij delavcev, pri čemer da bodo celotno breme te ureditve nosili delodajalci, v zvezi z drugim pa, da je bil ukrep v zakon vključen mimo socialnega dialoga.

"Gospodarstvo je bilo v zadnjem letu deležno že mnogih obremenitev, če ne drugega, je že samo dan solidarnosti 14. avgusta 2023, ki ni imel jasno znanih učinkov, gospodarstvo stal več kot 120 milijonov evrov. Napovedujejo pa se še dodatne davčne obremenitve v zvezi z obnovo po poplavah in pokojninsko reformo, dražje čezmejne storitve. Pri tem pa na vidiku še ni nobenih ukrepov, ki bi gospodarstvo vsaj deloma razbremenili," je bil kritičen Lotrič.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je zavrnil očitke o kršenju pravil ESS-a. Ob tem je spomnil na osrednje rešitve novele. Ta na podlagi evropskih direktiv prinaša pravico delavcev do petih dni neplačanega dopusta za nego družinskega člana in do zahteve varnejše oblike zaposlitve, ob tem pa tudi subsidiarno odgovornost v gradbeništvu. Uvaja še druge spremembe v korist delavcev: dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov, pravno varstvo pri pisnem opozorilu pred odpovedjo, višje zneske za agencijske delavce na čakanju, pravico do odklopa.

Sorodna novica DS izglasoval veta na noveli o delovnih razmerjih in o tujcih

Novela ščiti tudi žrtve nasilja v družini. "Nič od tega ni kaj takega, da bi prekomerno obremenjevalo naše gospodarstvo, če naše gospodarstvo tega ne more preživeti, potem ni problem v tem zakonu," je prepričan. Spomnil je še, da novela predstavlja kompromisni predlog, saj so iz nje izpadle mnoge sprva predvidene rešitve, med njimi možnost 30-urnega polnega delovnika.

Kritičen je bil še, ker bo Slovenija zaradi veta najverjetneje zamudila rok za implementacijo evropskih direktiv, "za kar nam lahko grozi kazen Evropske komisije".

Poslanska razprava

V poslanskih skupinah so ponavljali argumente iz preteklih dni. Aleksander Reberšek (NSi) je vnovič dejal, da je zakon "v enem delu spisan tako, da je uperjen proti delodajalcem". "Kratko bodo potegnili zaposleni, ker na dolgi rok ne bo služb," se boji. Delovna zakonodaja bo zdaj še bolj toga, na primer na področju opozorila pred odpovedjo pogodbe iz krivdnih razlogov, je menil.

V SD-ju, tako Soniboj Knežak, nasprotno menijo, da se z novelo krepi pravni in socialni položaj delavcev v odnosu do delodajalcev ter zagotavlja pravičnejše in varnejše delovne pogoje za vse, ki sodelujejo v delovnem procesu.

"S to novelo se krpa luknje v do sedaj veljavnem zakonu, luknje, ki so jih našli nekateri delodajalci, da tako ohranjajo delavce in delavke poslušne in neorganizirane. Zlasti opozorilo pred odpovedjo in varstvo sindikalnih zaupnikov sta dve taki luknji," je nadaljeval Milan Jakopovič (Levica).

Darko Krajnc (Svoboda) pa se je obregnil ob krivično "poudarjanje enih in istih fam". "Govoriti samo o obremenjevanju, o nekih novih davkih, nič pa povedati o pomoči 200 milijonov draginjskih dodatkov gospodarstvu, 200 milijonov že izplačane škode popoplavne obnove gospodarstvu... Dajmo biti malo realni, dajmo biti konkretni in povedati obe plati te zgodbe," je pozval.

Novela je bila konec oktobra sprejeta s 46 glasovi za in sedmimi proti.

Potrjena tudi novela zakona o tujcih

DZ je z 52 glasovi za in osmimi proti ob ponovnem odločanju po odložilnem vetu DS-ja znova potrdil novelo zakona o tujcih.

Državni svetnik Andrej Poglajen je odločitev DS-a za odložilni veto pojasnil z besedami, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. T. i. preživetvena raven znanja jezika nadalje ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir. Znanje slovenščine je po Poglajnovih besedah zelo pomembno za uspešno integracijo v družbo, saj je jezik osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete.

V imenu vlade kot predlagatelja novele je državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle poudarila, da so spremembo uvedli, ker se na eni strani povečuje število zavezancev za preizkus znanja iz slovenskega jezika, na drugi strani pa je premalo izvajalcev izpitov, certificiranih po skupnem evropskem jezikovnem okviru. Očitke DS-ja o strokovni nedefiniranosti spremembe je zavrnila kot neutemeljene, saj bo kriterije in merila tečajev določil minister, pristojen za šolstvo, pripravila pa jih bosta zavod za šolstvo in andragoški center.

Dodala je, da sprememba velja le za družinske člane, ki se združujejo s tujci, ki imajo dovoljenje za začasno prebivanje. Kasneje bodo ti družinski člani imeli možnost, da svoje znanje jezika nadgrajujejo, potrdilo o znanju jezika na t. i. preživetveni ravni pa bo veljavno le za postopek pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve z družino. Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ostaja v veljavi pogoj znanje jezika na ravni A2, je ponovila.

Poslanska razprava

Poslanska skupina NSi-ja od izvajalcev jezikovnih tečajev pričakuje, da bodo resnično opravljali izobraževanja in preizkuse znanja, je v njenem imenu dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Ob tem predlagajo, da naj tečajniki delno sami krijejo stroške izobraževanja. Poslanci NSi-ja sicer niso podprli novele.

V predstavitvi stališča SD-ja je Damijan Zrim dejal, da novela omogoča priseljencem, da se opremijo z znanjem jezika in tako postanejo del slovenske in ne neka vzporedna družba.

Poslanka Levice Nataša Sukič je ocenila, da je SDS poskušal preprečiti sprejem novele najprej s postopkovnimi manevri, nato pa je "svoje pristavil še" DS z odložilnim vetom. Spomnila je, da je pogoj A2 za družine tujcev uzakonila vlada Janeza Janše, nato pa dve leti ni storila nič, da bi omogočila njegovo implementacijo, saj ni bilo dovolj izvajalcev, ki bi omogočali tečaje in izpite.

Novela ob integracijski in migracijski strategiji naslavlja pereče povpraševanje gospodarstva po delovni sili, je stališče poslanske skupine Svoboda zastopal Teodor Uranič. Izzivi migracij so ob tem večplastni, nasloviti pa jih je treba z realnimi, izvedljivimi in merljivimi ukrepi, meni.

Poslanska skupina SDS-a je sejo obstruirala, ker je bila novela zakona o tujcih sprejeta po nujnem postopku, kar je po oceni njene vodje Jelke Godec zloraba poslovnika DZ-ja.

Novela je bila konec oktobra potrjena s 44 glasovi za in sedmimi proti.