Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, bo ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov s področij davkov in preprečevanja pranja denarja ter nedopustnega političnega vplivanja na potek oziroma izid posameznih predkazenskih in postopkov finančnega nadzora ter odkrivanja in preprečevanja pranja denarja.

Namen parlamentarne preiskave, ki jo je DZ odredil februarja, bo med drugim ugotoviti, ali so se člani tretje vlade Janeza Janše in zdajšnje Roberta Goloba politično vmešavali v konkretne predkazenske in druge postopke ter pri tem nedopustno vplivali na delo slovenske policije.

Predsednik komisije Lamut je sejo označil za zelo produktivno, po njegovih besedah so začrtali prva preiskovalna dejanja ter določili prvi seznam prič. O tem bo sicer spregovoril tudi na novinarski konferenci v četrtek.

V NSi-ju pa so pojasnili, da so predlagali zaslišanje nekdanje notranje ministrice Bobnar, nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Lindava, premierja Goloba, generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl, generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković ter Miloša Njegoslava Milovića. Potrdili so, da je komisija predlogu za zaslišanje omenjenih prič dala zeleno luč.

Grims: Vlada bi morala odgovarjati zaradi pritiskov na policijo

Poslanec SDS-a Branko Grims je pred prvo redno sejo ocenil, da nobena preiskovalna komisija v zgodovini DZ-ja še ni imela lažjega dela, saj da obstaja verodostojno gradivo, ki potrjuje politične pritiske na policijo. To sta po njegovih besedah poročili, ki sta ju na premierja Goloba naslovila nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja Boštjan Lindav decembra lani. Na podlagi tega bi komisija lahko že končala svoje delo, je prepričan.

Med takratno ministrico Bobnar in premierjem Golobom se je namreč konec leta zaiskrilo po tistem, ko Bobnar na vladi ni uspela s predlogom za polno imenovanje Lindava na čelo policije. "Tvoja odločitev, da mojemu predlogu za imenovanje Boštjana Lindava za poln mandat na mesto generalnega direktorja policije ne slediš, je brez primere v zgodovini policije in po mojem mnenju predstavlja oviro za učinkovit razvoj sistema," je takrat navedla v dopisu Golobu. Po njenih navedbah enako velja za zadrževanje imenovanja Slavka Koroša na mesto direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Zapisala je, da kot ministrica želi delovati z ekipo, ki jo izbere sama, odrekanje te možnosti pa ocenjuje za obliko političnega pritiska.

"Odgovor na delo komisije, na tista vprašanja, ki si jih je retorično postavila komisija oziroma koalicija, ko je to komisijo oblikovala, je torej preprost. Do nedopustnih, grobih, očitno protizakonitih in torej tudi očitno protiustavnih pritiskov na delo policije je prihajalo z vrha politike, ki jo predstavlja Robert Golob in njegova vlada, ki bi morala za to seveda tudi odgovarjati," meni Grims, ki je premierju Golobu očital dvoličnost, saj da je v odzivu na informacije o obsežni preiskavi bančnih računov drugim očital tisto, kar počne sam.

Golob je namreč dejal, da če omenjena razkritja držijo, gre za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev, v demokratični in pravni državi pa "ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe".

Na novinarsko vprašanje, ali torej to pomeni, da v SDS-u tudi sami obsojajo kakršne koli pritiske na javne institucije, pa je Grims odvrnil, da gre v omenjenem primeru za "domnevno dogajanje", medtem ko za politične pritiske na policijo obstajajo nedvoumni dokazi. Premierju zato predlagajo, da zaradi "nedvoumnih dokazljivih pritiskov na delo policije takoj odstopi in s celotno vlado odide s političnega prizorišča". Tako po njegovih navedbah ostaja na mizi tudi vprašanje ustavne obtožbe predsednika vlade.