Referendum je tako ostal brez zadostne podpore, saj so mu nasprotovali tako v koaliciji kot v opoziciji. Na referendumu bi po predlogu SDS-a državljane povprašali, ali so za sprejetje zakonodaje, v kateri bo določeno, da letno število prosilcev za azil ne presega števila teh prošenj v letu 2015. Z izjemo NSi-ja, ki predlogu SDS-a o referendumu o prebežnikih ni nasprotoval, so bili v vseh drugih poslanskih skupinah proti.

V imenu predlagateljev posvetovalnega referenduma o prebežnikih je v razpravi v državnem zboru spregovoril SDS-ov poslanec Branko Grims in poudaril, da je domovina dom in da imajo tisti, ki tu živijo, pravico, da odločijo, koga želijo sprejeti v svoj dom in v kakšnem številu. Vse, kar se je dogajalo v Sloveniji s prebežniki, je nezakonito in v očitnem nasprotju s schengenskimi predpisi, je dodal.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je opozoril, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma nanaša na nastanitev prebežnikov, referendumsko vprašanje pa le na kategorijo prosilcev za mednarodno zaščito. Vlada predloga po njegovih besedah ne podpira, saj meni, da problematiko ustrezno in učinkovito obvladuje v skladu z zakonodajo, interesi Slovenije in ob spoštovanju mednarodnih obveznosti.

"Vprašanje prihodnosti obstoja Evrope"
Gre za vprašanje prihodnosti obstoja Evrope ter vprašanje, v kakšni državi želimo živeti in kakšno državo zapustiti potomcem, je prepričan Grims. V SDS-u so po njegovih besedah prepričani, da je cilj, za katerega si je treba prizadevati, država blaginje, ki je varna, socialna in bo najprej pomagala sebi in svojim ljudem, šele nato pa na pravi način tudi komu drugemu, če bo res pomoči potreben.

Treba je poiskati realen način, kako pomagati ljudem v stiski tako, da bo pomoč dosegla maksimalen učinek, kar pa ni "uvažanje migrantov v Evropo", je dejal Grims in predlagal nekaj varnih območij, kamor bi usmerili ljudi in pomoč.

Predlogu referenduma ne bodo nasprotovali, je v imenu stranke NSi napovedal Jernej Vrtovec. Poudaril je, da gre za vprašanja, ki so ključno povezana z našo prihodnostjo in identiteto. Vprašanje prebežnikov je po njegovem mnenju tesno povezano z vprašanjem varnosti države in "kljub trenutnemu zatišju ne smemo spati".

Matić: SDS ustvarja ozračje strahu
V SMC-ju in DeSUS-u so opozorili, da je Slovenijo prešlo pol milijona ljudi brez resnih zapletov in ogrožanja varnosti državljanov ter da ni več t. i. balkanske poti. SDS namenoma ustvarja ozračje strahu in izrednih razmer, je izpostavil poslanec Dragan Matić iz SMC-ja, Benedikt Kopmajer pa je menil, da gre za politično potezo predlagateljev. "Zdi se, da predlagatelji radi pozabljajo, da mora Slovenija spoštovati evropsko zakonodajo in zaveze, ki smo jih sprejeli v EU-ju," je dejal Kopmajer.

Na Matićeve očitke se je Vinko Gorenak iz SDS-a odzval z besedami, da je tudi Avstrija sprejela odločitev o številu prosilcev za azil, ki jih bo sprejela. Tovrstno zakonodajo pa so sprejele tudi Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska, je dodal. Slovenska vlada "klečeplazi pred Brusljem", zato je čas, da svoje pove ljudstvo, je sklenil.

Korektno bi bilo, da bi predlagatelji pojasnili, o kakšni številki je govor, so menili v SD-ju. Predloga za referendum sicer ne morejo podpreti, ker ne morejo podpreti referendumske kampanje, ki bi sledila in "v kateri bi se glede na dogodke izpred mesecev za davkoplačevalski denar odvijala povsem politična kampanja, ki bi se lahko izrodila in bi prešla k spodbujanju sovraštva, rasizma in nasilja".

Vatovec: Zaprtje makedonske meje napaka
Predlog referenduma je jasen dokaz, da SDS nima nobenih zadržkov pri svojih naskokih na oblast, referendumska pobuda pa ni nič drugega kot širjenje ksenofobije in sovraštva, je dejal ZL-jev poslanec Matej T. Vatovec in nadaljeval, da je "referendum o tem, koliko ljudem, ki bežijo pred vojno in pred skoraj gotovo smrtjo, bi pomagali, nedopusten". Vatovec je bil kritičen tudi do vlade in evropske politike, saj se po njegovem mnenju dogovor EU-Turčija in zaprtje makedonsko-grške meje ne bi smela nikoli zgoditi.

Franc Laj iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je pozval k umiritvi pregretega ozračja. Pomembno vlogo mora po njegovem mnenju igrati lokalna skupnost, ki je prva poklicana, da izrazi svoje mnenje.