S svojo stopnjo gospodarske rasti, ki naj bi bila letos 3,9-odstotna, bo Slovenija le počasi dosegla raven življenja v zahodni Evropi, zato si želi posnemati Estonijo, ki je v zadnjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim letom dosegla 9,9 odstotka.

Estonijo odlikujejo tudi odprtost gospodarstva in učinkovitost javne uprave na internetu, saj kar 80 odstotkov Estoncev dohodnino izpolni prek spleta.

Občutljivost Slovencev?
Estonija in Slovenija imata mnogo skupnega, saj sta bili obe nekdaj najbogatejši del večje državne skupnosti, od katerih se jima je leta 1991 uspelo odcepiti, vendar pa je obema ostal večvrednostni kompleks.

Tako Estonci se radi hvalijo, da so bolj zahodnjaški, tehnološko razvitejši in konkurenčnejši od ostalih nekdanjih sovjetskih republik, Slovenci pa radi poudarjajo alpsko in srednjeevropsko dediščino. Časnik na tem mestu omenja tudi našo občutljivost in svojim bralcem svetuje, da nas nikoli ne poimenujejo kot del Balkana.

Drugi prehitevajo Slovenijo
Slovenija je najbogatejša med nekdanjimi komunističnimi državami, a jo druge že dohitevajo in Economist navaja slovenskega premierja Janeza Janše, ki je nedavno obiskal baltske države, da nam je lahko Estonija za vzgled.

Gospodarska odprtost Estonije
Po razpadu Sovjetske zveze in razglasitvi neodvisnosti leta 1991 je Estonija privatizirala skoraj vsa državna podjetja, ukinila carine, subvencije ter omejitve na tuje lastništvo, kar ji je prineslo obsežne tuje investicije, povečanje proizvodnje in hitro razvijajoče storitvene dejavnosti, posebej pa je potrebno izpostaviti tudi razvoj novih tehnologij.

Enostavnost estonske birokracije
Kot veliko tujcev, ki obišče Estonijo, je bil tudi Janša navdušen nad delovanjem javne uprave na internetu, saj lahko Estonci davčno napoved izpolnijo le v nekaj minutah, država pa za celoten proces porabi pet dni, medtem ko v Sloveniji isti proces poteka od marca do oktobra. Prek interneta je možno tudi glasovanje na volitvah, čeprav sistem še ni popoln.

Poleg enostavnosti birokracije v Estonij želi slovenski premier posnemati tudi tamkajšnjo enotno davčno stopnjo na plače in dobiček podjetij, ki v Estoniji znaša 24 odstotkov.

Slovenci se ne počutijo kapitalisti
Zaradi izvozne usmerjenosti se Slovenija v času nekdanje Jugoslavije ni počutila čisto komunistično, zdaj pa se tudi ne počuti čisto kapitalistično, piše britanski časnik.

Čeprav ima najboljše pristanišče v regiji in ene izmed svetovno najboljših proizvajalcev pohištva, gospodinjskih aparatov in zdravil, pa v Sloveniji ostajajo težava banke in javna uprava, manjkajo pa tudi večja konkurenca in inovacije. Eden od razlogov za to je nadaljevanje vpliva države na gospodarstvo, drugi pa, da so glavni lastniki podjetij domačini in ne tujci.

Izobraževanje potrebuje reforme
Reforme nujno potrebujejo zaspane in vase usmerjene slovenske javne inštitucije, še posebej izobraževalne ustanove, meni Economist, saj ustanavljanje neodvisnih visokošolskih ustanov še vedno ovira mučna birokracija, glavna slovenska univerza pa vztraja, da morajo predavanja potekati v slovenščini.

Estonija na drugi strani ponuja pestro ponudbo izobraževalnih inštitucij, zaradi predavanj v več jezikih pa privablja študente iz sosednje Finske, vse več pa jih pride tudi iz Azije.

Dvom v pripravljenost na reforme
Čeprav je bil Janša na lanskih volitvah izvoljen z radikalno liberalnim programom, pa je bilo v letu dni videti le malo od tega in nekateri reformno usmerjeni Slovenci dvomijo v njegovo zavezanost reformam, piše časnik, ki pa meni, da bi nekatere značilnosti Estonije, kot so problematična zdravstvena oskrba, slabe ceste in dereguliran trg delovne sile, spravile v obup Slovence, ki so ponosni na visoko kakovost javnih storitev.

Slovenci in Estonci so lahko ponosni na svoje dosežke, meni Economist, saj so ustvarili stabilni in uspešni državi z močnimi institucijami, dosegli članstvo v Evropski uniji in Natu, do leta 2007 pa želita obe uvesti evro.

Časnik članek sklene s pohvalo na račun našega premierja, ki se je pripravljen učiti od drugih držav, kar je velika redkost med ostalimi politiki v nekdanjih komunističnih državah, še posebej v velikih, ki menijo, da so njihove težave edinstvene.