Tovrstne javne ustanove, med njimi so poleg vrtcev in šol tudi bolnišnice in domovi za ostarele, so se morale do zdaj držati pravila ekonomičnosti in izbirati najugodnejšega ponudnika izdelkov in storitev. Po novem zakonu pa naj bi imela prednost kakovostna hrana, pridelana lokalno, tudi na ekološki in integriran način.

Težava je financiranje
Javne ustanove spremembo podpirajo, vendar opozarjajo, da je tako pridelana hrana občutno dražja, sredstva pa so omejena.

Primer uspešno rešene težave je avstrijsko mesto Gradec, kjer vlada in mesto sofinancirata projekt, ki zagotavlja 25-odstotno uporabo ekoživil v prehrani otrok. Slovenija ima program ekošol, v katerega je vključenih veliko ustanov, vendar pa za prehrano ne dobijo dodatnih sredstev, poleg tega pa prehrana otrok v ljubljanski občini po odloku MOL-a, ne sme presegati 39 evrov.

Sprememba zakona je le prvi korak k zdravi hrani
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prepričano, da spremembe zakona vodijo h kakovostnejši hrani otrok in varovancev ustanov, te pa opozarjajo, da je zakon le del poti do zdrave hrane. Poleg tega, da je ekološko pridelana hrana dražja, je treba upoštevati tudi proizvajalce, ki bodo morali glede na pogodbo z javnim zavodom hrano zagotavljati čez celo leto.