To naj bi se zgodilo po uvedbi evra leta 2007. Enotna davčna stopnja naj bi veljala za davek od dohodka pravnih oseb, za DDV in dohodnino. Uvedba enotne davčne stopnje pomeni, da bi se podražili izdelki in storitve, ki so danes obdavčeni po nižji, 8,5-odstotni stopnji DDV-ja.

Razlika med slovaškim in slovenskim modelom enotne davčne stopnje je ta, da bi pri nas neto plače ostale nespremenjene, zmanjšala pa bi se le obremenitev gospodarstva. Odpravljen bi bil še davek na plače.

Mrkaić o bogatih in revnih
Gost v Odmevih je bil eden izmed soavtorjev davčne reforme Mićo Mrkaić, ki je med drugim odgovoril tudi na pomisleke, da bodo z uvedbo enotne davčne stopnje bogati postali še bolj bogati in revni še bolj revni. Mrkaić je pojasnil, da je sedanji način različnih davčnih stopenj za različne izdelke in storitve zelo neučinkovit, saj se subvencionira vse socialne sloje enako. Meni, da je treba davčni sistem očistiti socialne funkcije in to prenesti v neposredne socialne transferje.

Na vprašanje o dejanskih možnostih, da bo reforma dobila politično podporo, je Mrkaić odgovoril, da bodo skušali javnosti pojasniti prednosti, ki bi jih enotna davčna stopnja prinesla, s tem pa naj bi se povečala tudi politična podpora.

• Da - 30 %
• Ne - 61 %
• Ne vem - 9%

Svoje mnenje lahko poveste na forumu.

Janša načeloma za
Seje strateškega sveta se je udeležil tudi premier Janez Janša, ki naj bi načeloma podpiral možnost uvedbe enotne davčne stopnje.

Osnova za davčno reformo je študija, ki so jo pripravili pod vodstvom podpredsednika sveta Jožeta P. Damijana. Cilj predlagane reforme je gospodarski napredek, razbremenitev podjetij ter bolj obvladljiv proračunski izpad zaradi dohodnine in odprave davka na plače.

Davčna reforma je nujna
Damijan je po obisku strateškega sveta na Slovaškem pojasnil, da je treba do leta 2007, ko je zastavljen rok za izvedbo reforme, prepričati socialne partnerje o nujnosti njene izvedbe in jim zagotoviti, da se na ta račun nikomur ne bodo bistveno zmanjšale socialne pravice.

Hkrati je reforma pomembna za zagotovitev večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na dolgi rok, večje zaposlenosti in večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na svetovnem trgu.

Sindikati nasprotujejo
Sindikati na drugi strani menijo, da bi imela enotna davčna stopnja za večino zaposlenih negativne posledice. Kot navajajo, se je na Slovaškem znižal življenjski standard, povečala se je brezposelnost, najštevilčnejši srednji sloj pa je bil deležen najmanjših davčnih razbremenitev, kar dokazuje, da je bila davčna reforma ugodna za bogatejše.