Na enem od preteklih sestankov ESS-ja, še preden je prišlo prekinitve delovanja. Foto: BoBo
Na enem od preteklih sestankov ESS-ja, še preden je prišlo prekinitve delovanja. Foto: BoBo

Po neuradnih informacijah STA-ja so predstavniki sindikatov, delodajalcev in vlade predlog protokola o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ki je pogoj za oživitev Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), podpisali na torkovem neformalnem kolegiju. Ob tem naj bi se dogovorili za novo zasedanje neformalnega kolegija 4. junija, sledil naj bi formalni kolegij. Če bo sprejemanje dokumenta potekalo po načrtih, naj bi ESS vnovič zasedal v prvi polovici junija.

Dogovor naj bi bil, da bodo na prvi seji ekonomsko-socialnega sveta, ki bo predvidoma v drugi polovici junija, obravnavali zakon o evidencah dela, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V nadaljevanju bodo govorili še o pokojninski, zdravstveni in davčni zakonodaji, je poročal Prvi.

Sorodna novica 30 let Ekonomsko-socialnega sveta. Ali bodo do maja spet stekla usklajevanja?

Nobena od strani teh dejavnosti ne želi javno komentirati, na ministrstvu za delo pa so za STA izrazili zgolj upanje, da bo dogovor o ponovni vzpostavitvi ESS-ja sklenjen še pred evropskimi volitvami, ki bodo 9. junija.

Kaj piše v predlogu protokola?

Kot je razvidno iz predloga protokola, ki ga je pridobila STA, bi se vlada z njim zavezala k doslednemu spoštovanju veljavnih pravil o delovanju ESS-ja, posebej pa tudi, da ne bo sprejemala ali predlagala sprejetja predpisov, ki spadajo v temeljna ekonomska in socialna področja, ne da bi pred tem predlagala njihovo predhodno vsebinsko obravnavo na ESS-ju.

Prav tako naj bi vlada v prihodnje koalicijsko usklajena izhodišča sprememb zakonov s področij v domeni ESS-ja posredovala v 14-dnevno oz. osemdnevno obravnavo ESS-ja, gradiva za obravnavo na svetu pa naj bi socialnim partnerjem zagotavljala pravočasno.

Na ESS-ju usklajena stališča, mnenja in priporočila k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom zakonov naj bi povzela v mnenju vlade, po koncu usklajevanja zakona, podzakonskega akta in drugega predpisa v okviru sveta pa bi se podpisala izjava o usklajenosti, iz katere bi bilo nedvoumno razvidno, kaj je usklajeno in kaj ne – ter zakaj posamezen partner temu nasprotuje.

Predvideno je tudi redno preverjanje spoštovanja protokola in pravil ESS-ja. V primeru kršitev naj bi se skušal zaplet najprej razrešiti v okviru kolegija ESS, ob morebitnem neuspehu pa bi se na zahtevo posameznega socialnega partnerja najpozneje v dveh tednih organiziral tripartitni sestanek z ministrom, pristojnim za socialni dialog, resornim ministrom ali predsednikom vlade.

Predlog protokola navaja tudi vsebinske teme, ki bi jih socialni partnerji naslovili v okviru prvih treh sej ESS-ja. To so področje davčne obravnave napotitev delavcev v okviru čezmejnega izvajanja storitev, področje evidentiranja delovnega časa, področje izvajanja in financiranja dolgotrajne oskrbe, področje zdravstvene dejavnosti, področje pokojninskega zavarovanja in področje prenove davčne zakonodaje.

Socialna pravičnost in mir

ESS, ki po splošnem prepričanju pomembno prispeva h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru ter je ključen za socialnoekonomski razvoj, je bil blokiran od julija lani, ko so ga zapustili delodajalci. Kot razlog za to so navedli vladne kršitve pravil ESS-ja, med drugim sprejemanje zakonskih predlogov mimo ESS-ja.

Socialni partnerji so se konec preteklega meseca ob 30-letnici vzpostavitve tega organa dogovorili za pripravo protokola o sodelovanju, ko bo ta podpisan, pa naj bi ESS vnovič zasedal.

Minister za delo Luka Mesec je tedaj izrazil upanje, da bi tripartitni svet zasedal že maja, nov cilj je torej junij. Med pomembnejšimi temami, ki čakajo socialne partnerje, je omenil pokojninsko in davčno reformo.

Predstavniki gospodarstva so aprila poudarili, da na ESS pričakujejo tudi odprtje zakonov, ki so bili v mandatu vlade Roberta Goloba sprejeti mimo sveta. Med njimi so omenili zakonodajo s področja dolgotrajne oskrbe, napotitve delavcev v tujino in evidenc delovnega časa.