"Moj poziv ob 8. marcu je, da naredimo korak naprej tam, kjer je enakopravnost ostala zgolj na papirju. Predvsem, da iz prizadevanj za enakost ne delamo bitke med spoloma, ampak nasprotno – naj bo to prizadevanje, od katerega bomo imeli vsi korist. Boj za pravice žensk moramo razumeti kot našo skupno nalogo in družbeno prioriteto, ki ima pomemben vpliv na vse nas, saj bomo navsezadnje na boljšem vsi," je v poslanici ob 8. marcu med drugim sporočil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Pri tem je poudaril obstoječo neenakopravnost na dveh ključnih področjih, v delovnem okolju in doma. "Ti dve zgodbi sta medsebojno povezani. Če pogledamo, kdo prevzema delo doma in skrb za družinske člane, bomo ugotovili, da je po zadnjih podatkih starševski oziroma porodniški dopust izkoristilo 95 odstotkov žensk in pet odstotkov moških. Lani je zaradi skrbi za bolnega družinskega člana dopust izkoristilo 82 odstotkov žensk in 18 odstotkov moških. Posledično smo pri kariernih priložnostih še vedno neenakopravni," je navedel.

Nasilje najbolj nevralgična točka

Minister za delo Luka Mesec se je ob mednarodnem dnevu žensk srečal tudi z zaposlenimi na SOS-telefonu.

Po srečanju je poudaril, da je nasilje nad ženskami najbolj nevralgična točka, ki jo moramo z vso politično občutljivostjo obravnavati in odpravljati: "Ena od stvari, na katero so me opozorile, je, da se ženske obračajo na nevladne organizacije, ker na uradnih instancah velikokrat ni posluha. Predvsem na sodiščih se velikokrat stvari obrnejo tako, da sodne instance ženski ne verjamejo, da je nasilje zares doživljala, in ena od zavez resolucije, ki smo jo sprejeli, je, da je treba močno povečevati izobraževanje in ozaveščenost tako socialnih delavk in delavcev kot sodnikov in sodnic in sodnikov, ki se ukvarjajo z nasiljem nad ženskami."

Mesec je tudi napovedal prenovo družinskega zakonika, predvsem na področju vprašanja nasilnih razvez. "Kako obravnavati te nasilne razveze, vprašanja, kako izboljšati plačevanje preživnin, najnižja preživnina v Sloveniji je pet evrov, in če se ne motim, je približno 3500 preživnin manjših od 20 evrov na mesec, kar tudi nekaj pove o tem področju. Ta področja bomo načeli z družinskim zakonikom," je poudaril.

V Sloveniji smo po enakopravnosti žensk po njegovih besedah primerjalno gledano dobri. "Imamo močno predvsem ekonomsko in politično emancipacijo, imamo pa skrb vzbujajoče podatke, kar se tiče nasilja in težave s plačno vrzeljo," je pojasnil minister za delo Luka Mesec.

Maja Plaz iz SOS-telefona je pojasnila, da so ministru Mescu predstavili aktualne težave na področju preprečevanja in prepoznavanja nasilja nad ženskami.

"Mogoče bi začela s stavkom, ki ga je povedala ena od kolegic. On me je hotel ubiti, zdaj sem pa v zaporu jaz. Moram reči, da sem ga danes prvič slišala iz njenih ust, in prav to so stvari, na katere želimo opozoriti ob 8. marcu, kako zelo je še vedno nasilje ena od največjih ovir za doseganje enakosti med spoli. Ko smo preštele v lanskem letu število uporabnic in uporabnikov, so uporabnice v več kot 90 odstotkih. Približno 2300 uporabnic in uporabnikov imamo. To so v glavnem ženske, starejše in mlajše, v manjšem delu tudi otroci, ki doživljajo nasilje," je pojasnila Plaz in poudarila, da je ob 8. marcu zelo pomembno, da spet govorimo o nasilju nad ženskami, o tistih ženskah, ki ne zmorejo spregovoriti, in tistih, ki so ne glede na to, da smo v 21. stoletju, lahko zaprte v svojih domovih in ne pridejo do pomoči.

Pirc Musar: Revščina ima žal še vedno ženski obraz

"Čeprav smo skozi leta prizadevanj feminističnih gibanj priča napredku in premikom k pravičnejši družbi, od pozivov k enakopravnosti žensk pri delu, volilni pravici in odločanju o splavu, je še vedno ali zopet ključnega pomena, da se zavzemamo za pravice in dostojanstvo žensk. Vsak dan, ne le na 8. marec," je na slovesnosti v predsedniški palači ob mednarodnem dnevu žensk poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Po njenih besedah ima revščina "žal še vedno ženski obraz". Kljub zakonodaji, ki določa enako plačilo za enako delo, se namreč razlike v plačah med spoloma še vedno pojavljajo, tudi v Sloveniji. Spomnila je, da je Slovenija leta 2022 dobila prvo predsednico državnega zbora, prvo zunanjo ministrico in prvo predsednico republike, pa vendar so ženske še vedno premalo zastopane na vodstvenih položajih, tudi v politiki, "kjer se še vedno soočamo s stereotipi na podlagi spola in to celo neprikrito, v javnem prostoru, vsem na očeh". To po njenih besedah omejuje vpliv in možnosti za napredovanje celotne družbe.

Opozorila je tudi na fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje nad ženskami, ki je huda družbena težava. "Krepitev ničelne tolerance do nasilja v družbi, krepitev zaupanja v državne institucije z učinkovitim ukrepanjem in odprava sekundarne viktimizacije so ključni koraki za zaščito žrtev in preprečevanje nasilja nad ženskami, ki je odraz neenakih razmerij moči," je poudarila. Zato je po njenih besedah odprava neenakosti med položajem žensk in moških v družbi bistven korak pri preprečevanju nasilja in zagotavljanju temeljnih človekovih pravic vsem članom in članicam družbe.

"V zadnjih letih lahko beremo in opažamo razmah gibanj in stališč proti teoriji spola, proti politiki enakosti spolov in feminizmu," je opozorila predsednica in dodala, da je to realnost tudi v Sloveniji, kjer tradicionalne vloge in pričakovanja še vedno ali pa zopet vplivajo na razdelitev družinskih obveznosti.

Mednarodni dan žensk je zato po njenih besedah tudi priložnost za poudarjanje nujnosti feminizma, "ki ni zgolj gibanje za pravice žensk, ni naperjen proti moškim, ni stvar jeznih žensk, temveč je boj za pravičnost, enakost in svobodo za vse ljudi, ne glede na spol, rasno ali etnično pripadnost, spolno usmerjenost ali druge identitete". Prizadeva si za ustvarjanje bolj inkluzivne, pravične in enakopravne družbe, je dodala in poudarila, da "le z aktivnim delovanjem lahko ustvarimo pravičnejši, spoštljivejši in sočuten svet za vse. Predvsem pa je pomembno, da tako vzgajamo naše otroke."

Želje ministric ob 8. marcu

Pomen boja za pravice žensk so poudarile tudi ministrice slovenske vlade. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici poudarila, da bi moral biti današnji dan opomnik za vse, da pravice, solidarnost in enakost niso samoumevne, ampak se je treba zanje boriti vsak dan in težiti k enakosti za vse.

"Mednarodni dan žena simbolizira boj za enakopravnost in spoštovanje pravic žensk. To je dan mobilizacije in aktivacije v boju za boljši svet, dan boja, ki še traja in danes ni nič manj pomemben kot nekoč," je zapisala in poudarila, da so ženske v javnosti še vedno objektificirane.

Poročanje o nasilju nad ženskami je po njenem mnenju pogosto pristransko, ženske na delovnih mestih nimajo vedno enake obravnave, v domačem okolju pa se dogaja vse preveč zlorab in nasilja. Opozorila je, da številne ženske in dekleta živijo v strahu za svojo fizično, socialno ali ekonomsko varnost.

Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je v poslanici opozorila, da polovica prebivalstva ne more polno razviti svojega potenciala, ker so pravice žensk in deklet zapostavljene. To nepravično ravnanje po njenem prepričanju povzroča škodo vsem, ne samo predstavnicam ženskega spola, in zavira družbeni napredek.

"Čeprav je diskriminacija glede na spol po naši ustavi prepovedana, so ženske za enako delo približno za četrtino slabše plačane kot moški, opravimo pa približno trikrat več ur neplačanega dela v gospodinjstvu kot moški," je zapisala.

"Boj za spremembe, se pravi za priznanje položaja in pravic žensk, je pot do pravičnejšega in bolj urejenega sveta. Ženske in dekleta nedvomno imamo moč, da ga uresničimo. Pri tem upravičeno računamo na podporo pametnih in odgovornih moških," je navedla Stojmenova Duh.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je tudi predsednica Ženskega foruma SD-ja, pa je opozorila na uveljavljanje enakosti v praksi. "Kljub zakonom in določilom smo od dejanske enakosti v praksi zelo daleč. Slovenija je med državami, kjer se to stanje slabša, predvsem kar se tiče plačne vrzeli," je dejala in napovedala dejavnosti za čimprejšnji prenos direktive o preprečevanju nasilja v družini in nad ženskami ter o kibernetskem kriminalu.

"Ženske se želi utišati in nam s takšnimi in drugačnimi grožnjami onemogočiti nastopanje v politiki, nastopanje kot vodje nevladnih organizacijah in drugih odgovornih delovnih mestih," je opozorila Katič.

Zunanja ministrica pa je pred začetkom okrogle mize Ženske v prizadevanjih za mir in varnost na Bližnjem vzhodu Tanja Fajon sporočila želje po miru in politični rešitvi vojne v Gazi "Naše sporočilo ob mednarodnem dnevu žensk je, da želimo mir in politično rešitev, ko gledamo grozljivo vojno v Gazi in razmere na Bližnjem vzhodu," je povedala Fajon in opozorila, da so ženske v oboroženih konfliktih in prizadevanjih za mir prevečkrat utišane.

"Glas žensk skupaj je glas za mir," je dejala in dodala, da si Slovenija med drugim v okviru nestalnega članstva v Varnostnem svetu ZN-a že od samega začetka eskalacije konflikta med Izraelci in Palestinci prizadeva za politično rešitev, mir, izpustitev talcev in dobavo humanitarne pomoči v Gazo, ki jo je pred kratkim tudi povečala.

Pridobljene pravice niso nekaj samoumevnega

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je ob mednarodnem dnevu žensk opozoril, da že pridobljene pravice žensk niso nekaj samoumevnega, zato si je treba zanje ves čas prizadevati in se zanje boriti. "V okviru izenačevanja možnosti in večjega vključevanja žensk v družbeno vsakdanjost je naša skupna odgovornost spodbujati spremembe, ki spreminjajo razmerja moči v smer enakosti, enakopravnosti, odprave stereotipov in predsodkov o družbenih vlogah," je opozoril varuh.

Po njegovih besedah je skrajni čas, da opravimo z zgodovinsko ukoreninjenimi stereotipi glede vloge žensk in storimo vse za njihovo enakopravnost. "Še vedno krivičen in neenakopraven položaj žensk se v svoji najslabši luči odraža na nedostojno nizkih pokojninah starejših žensk," je zapisal Svetina. Za zmanjševanje neenakosti na podlagi spola so po njegovih besedah potrebni številni ukrepi, ozaveščati o pravicah žensk in enakosti spolov pa je treba začeti že v zgodnjem otroštvu in nadaljevati v okviru vseživljenjskega učenja.

"Samo družba, v kateri je zavedanje o enakosti spolov na visoki ravni, lahko zmanjša eno najpogostejših kršitev pravic, to je nasilje nad ženskami," je še poudaril Svetina. Kot je dodal, moramo imeti vsi ničelno toleranco do vseh oblik nasilja nad ženskami. Po njegovih besedah veliko nasilja žal še vedno ostaja skritega pred očmi javnosti, žrtve pa si zaradi premalo učinkovitega sistema zaščite žrtev povzročitelja nasilja ne upajo prijaviti.

Še posebej bi pristojne institucije morale proučiti vsak primer femicida v Sloveniji, zato da bi sprejeli posebne ukrepe za njegovo preprečevanje, še poudarja Svetina.

Sorodna novica Strokovnjakinja za vode Barbara Čenčur Curk: "Avtomobilov ne bi smeli prati doma"

Opozorila, da morajo imeti ženske enake možnosti

Ob mednarodnem dnevu žensk se sicer vrstijo opozorila, da morajo imeti ženske enake možnosti pri zaposlovanju kot moški, njihovo plačilo za enako delo mora biti takšno kot pri moških, skrb za otroke in gospodinjstvo si mora par enakomerno razdeliti.

Kar 73 odstotkov prebivalk Slovenije sicer meni, da imajo ženske v naši državi manjše možnosti kot moški pri zaposlovanju. Ta delež je za sedem odstotnih točk višji od evropskega povprečja, kažejo rezultati mednarodne raziskave, ki jo je v Sloveniji izvedla Mediana. Stanje je še nekoliko slabše na Hrvaškem, kjer kar 81 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti, le en odstotek pa, da imajo več možnosti kot moški.

V svetovnem povprečju 54 odstotkov žensk meni, da imajo manj možnosti v primerjavi z moškimi, medtem ko je enakega mnenja le 34 odstotkov moških. 45 odstotkov jih meni, da imajo ženske enake priložnosti, kot jih imajo sami (med ženskami 33 odstotkov). Medtem 13 odstotkov populacije meni, da imajo ženske več kariernih priložnosti. V primerjavi z lani so ti deleži ostali tako rekoč nespremenjeni, kar nakazuje, da občutnega napredka še ni.

Ob vprašanju, ali menijo, da je plača žensk na njihovem delovnem mestu višja, nižja ali enaka njihovi plači, je v Evropi kar 42 odstotkov vprašanih žensk mnenja, da je plača nižja, približno tretjina, da je plača enaka, zgolj pet odstotkov pa, da je višja. Tudi v tem primeru se je Slovenija znašla na seznamu držav, v katerih je percepcija plačne neenakosti med ženskami najvišja, in sicer na 11. mestu. V Sloveniji je le dva odstotka vprašanih žensk mnenja, da so plače žensk višje, 35 odstotkov jih meni, da so enake, kar 46 odstotkov pa, da so nižje.

Raziskava: 20 odstotkov vprašanih žensk lani žrtev nasilja

Sodelujoči v raziskavi so odgovarjali tudi na vprašanje o fizičnem ali psihičnem nasilju, ki so ga doživeli v preteklem letu. Žrtev tovrstnega nasilja je bilo med ženskami 20 odstotkov. Odstotek je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer jih o nasilju poroča 27 odstotkov, medtem ko v starostni skupini med 25. in 34. letom ta delež znaša 23 odstotkov. Med moškimi je bilo žrtev nasilja 16 odstotkov.

Na splošno delež žensk, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja, narašča iz leta v leto, kažejo izsledki raziskave. V 2019 je tako znašal 16 odstotkov, lani 17 odstotkov, letos že 20 odstotkov. V Evropi je delež nespremenjen glede na preteklo leto, in sicer 16 odstotkov, najbolj se je povišal v Afriki, kjer je z 29 odstotkov narasel na 49 odstotkov, še navaja raziskava Worldwide Independent Network of Market Research (WIN), pri kateri je skupaj sodelovalo 33.866 ljudi iz 39 držav sveta.

V Sloveniji delež znaša 20 odstotkov, štiri odstotke nad evropskim povprečjem in tri odstotke več kot leto poprej. Še nekoliko višja deleža žrtev fizičnega ali psihološkega nasilja raziskava ugotavlja za Hrvaško, in sicer 26 odstotkov, in za Srbijo (22 odstotkov). Pri nas je sicer raziskavo prek spletnega panela izvedel inštituta Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem.