Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je po seznanitvi DZ-ja s Cerarjevim odstopom ocenil, da se je pokazala neizkušenost novih obrazov, Cerar pa se je "zgrudil pod bremeni, ki si jih je sam nalagal".

Erjavec je ob tem opomnil, da so v DeSUS-u večkrat opozorili, da minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc nista kos svoji nalogi. "Še dobro, da imamo Tomaža Gantarja, ki je očitno kriv za vse. Ni pa kriva ministrica za zdravje, ki je dajala nestrokovne in nepremišljene predloge, po navadi tudi neusklajene v koaliciji in ne nazadnje v SMC-ju," je dejal in spomnil, da je na predloge zdravstvene ministrice imela pripombe tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman (SMC). Cerar je namreč tudi stranki DeSUS očital, da ji je pri zdravstveni reformi metala polena pod noge.

Predsednik DeSUS-a meni, da se je tudi pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja pokazala neizkušenost SMC-ja. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar po njegovih ocenah ni bil kos nalogi in je odstopil kot glavni vladni pogajalec, medtem ko je bilo pri generalni sekretarki vlade Lilijani Kozlovič nekaj upanja, da bi lahko pod njenim vodenjem pogajalske skupine sklenili dogovor.

Kot je pojasnil Erjavec, je na pogovorih s sindikati kazalo, da je dogovor dosežen, zato ne ve, zakaj je nastal kratki stik in je bila potrebna stavka. Prav tako po njegovih navedbah ne držijo trditve, da naj bi Sviz za plače zahteval 20 odstotkov več kot zdravniki.

Nazadnje je Erjavec izpostavil še sodbo vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo izid referenduma o drugem tiru. Po njegovih ocenah Cerarju glede na to, da je vrhunski pravnik, verjetno tisti dan ni preostalo drugega, kot da je odstopil.

Erjavec je ponovil stališče, da zaradi zakona projekt drugega tira ne bo bolj transparenten in zato ne bomo dobili več evropskih sredstev. Ocenil je, da so bili zadaj očitno neki drugi cilji, in se tudi vprašal, kako bi transparentno izpeljali drugi tir, če se niti izdelave makete ni dalo izpeljati transparentno.

Reševanje kože predsednika vlade
Praktičnega učinka odstopa Mira Cerarja s položaja predsednika vlade po oceni predsednika SD-ja Dejana Židana ni, saj se je mandat vlade tako ali tako iztekal. S stališča delovanja države je povsem enako, ali so volitve 27. maja ali 10. junija. "Kar se te dni dogaja, razumem predvsem kot reševanje kože predsednika vlade in njegove stranke," je poudaril.

Ne SD ne DeSUS nista vodila propadlih pogajanj z javnim sektorjem, prav tako stranki nista sodelovali pri sporni maketi drugega tira, je dejal Židan in dodal, da tudi "fiasko na vrhovnem sodišču, ki je razveljavilo rezultate referenduma o drugem tiru, ni plod ne njihove stranke ne DeSUS-a." "Pri velikih besedah, ki se trenutno uporabljajo, je res treba biti pozoren na malenkosti," je pristavil.

Vlada je imela srečo, da je delovala v zelo ugodnih gospodarskih razmerah. Konjunktura ni samo rezultat dela te vlade, priznava Židan, ki se zaveda naporov, ki so jih v to vlagale prejšnje vlade. Res pa je, da je k temu pripomogla tudi ta vlada, zlasti z internacionalizacijo. Gospodarstvo je bolj čvrsto in delati je treba na tem, da se ta trend ohrani, je poudaril.

Tri preostale prioritete vlade
V SD-ju vidijo še tri prednostne naloge vlade, ki bo do prisege naslednje opravljala tekoče posle. Prva je, da zelo dobro vodi pogajanja o novi finančni perspektivi, druga so učinkoviti ukrepi v zdravstvu, s katerimi bi skrajšali čakalne dobe, tretja pa so omejitve pri kadrovanju. Kot je pojasnil, se bo namreč videlo, kateri od ministrov pusti v kabinetu ljudi, ki so tja prišli z njim. Zase je povedal, da je na ministrstvo pripeljal pet ljudi in da jih bo vseh pet z njim tudi odšlo.

Breme zdravstvene ministrice
Dejstvo, da so ob tako slabih razmerah v zdravstvu dvakrat na interpelacijah podprli ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, je po besedah Židana "breme, za katere ve, da ga bomo nosili tudi na volitvah". Pri odločitvi za podporo pa so upoštevali koalicijsko pogodbo, ki jim ni dajala pravice podpreti opozicijskih interpelacij. Hkrati so upoštevali obljubo predsednika vlade, da bo osebno vključen v pripravo ukrepov za izboljšanje razmer.

Glede ponovnega referenduma o zakonu o drugem tiru je Židan spomnil, da jim je bilo povedano, da je zakonodaja potrebna zaradi evropskih sredstev. "Preseneča me, da isti ljudje, ki so nam o tem govorili na poslanski skupini, zdaj govorijo, da obstajajo tudi druge možnosti. Če res obstajajo druge možnosti, jih je treba v celoti izkoristiti," je poudaril.

Židan vidi težavo v tem, da pravni sistem omogoča, da lahko ob zadostni volji in sposobnih pravnih strokovnjakih nekdo večino stvari ustavi. To po njegovih besedah ni namen pravnega sistema.

Pregled pravosodnega sistema
Pravni sistem je po besedah Židana po volitvah potreben natančnega pregleda. Ob tem je spomnil, da je pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle, Goran Klemenčič med drugim pripravil temeljito reformo kazenske zakonodaje, da bi se na tem področju vzpostavila "bolj normalna in dosti bolj učinkovita država". Zanimivo je, da je zakonodaja propadla ravno zaradi nasprotovanja v stranki, ki ga je predlagala na položaj, medtem ko so v SD-ju ministrove predloge podpirali, je še povedal.