Premier Miro Cerar je ob robu razprave o 20. obletnici sodelovanja Slovenije v mednarodnih mirovnih operacijah in misijah izrazil zaskrbljenost in pozval k mirni rešitvi. Slovenci ob teh dogodkih v Kataloniji nismo in ne moremo biti ravnodušni, je povedal.

"To situacijo je treba rešiti po mirni, demokratični in pravni poti, z dialogom. In predvsem je treba imeti pred očmi to, da taki dogodki ne smejo porušiti naše enotnosti v vsej Evropi," je dejal po poročanju Radia Slovenija.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v Kataloniji. "Mislim, da je situacija izjemno zapletena. Upam, da je že dosegla vrh in da se bo začela razpletati. Dobra novica je, da sta obe strani pripravljeni na dialog," je dejal minister.

Je pa Erjavec opozoril, da "slika ni črno-bela", ker da je bil referendum nezakonit in ni bil v skladu s špansko ustavo. "Po drugi strani je pa res, da je bilo povsem nepotrebno, da je španska vlada poslala policijske sile," je dejal.

"Mislim, da bo treba nadaljevati dialog. Očitno v zadnjih osmih letih med Barcelono in Madridom tega dialoga ni bilo. Barcelona ni bila slišana in zato so takšni odzivi, kot smo jim bili priča, pač posledica vsega tega dogajanja v preteklosti. Upam, da sta obe strani spoznali, da na takšen način ne bo mogoče doseči zaželenih ciljev," je še dejal Erjavec in izrazil pričakovanje, da bo Madrid "poslušal in uslišal želje katalonskega naroda, ki gredo predvsem v smeri, da bi imeli neko večjo stopnjo avtonomije".

"Treba pa je vedeti, da če dialog ne bo uspešen, ima to lahko zelo dramatične posledice," je še opozoril Erjavec in spomnil, da ni samo Katalonija tista, ki želi svojo samostojnost, ampak so v Španiji tudi Baski, v Evropi Škotska, pa tudi v Italiji je Severna liga že izvedla kampanjo za odcepitev severnega dela države. "Tako da je treba v tem trenutku zadržano spremljati, kaj se dogaja," je dejal.

Erjavec: Situacija ni primerljiva s slovensko
Opozoril je tudi, da situacije v Kataloniji ne gre primerjati s Slovenijo. "Naš postopek osamosvojitve je potekal v skladu z ustavo, v skladu s pravnim redom. V naši, slovenski ustavi je bila zapisana pravica republike do samoodločbe. Treba je vedeti, da Slovenija ni šla v samostojnost samo zato, da bi bila samostojna in suverena država, ampak tudi zaradi nedemokratičnega sistema v nekdanji Jugoslaviji," je poudaril minister.

Bil pa je precej zadržan v komentarju izidov referenduma o neodvisnosti Katalonije. Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov udeležencev, a Erjavca očitno moti nizka volilna udeležba. "Kar zadeva referendum, je bil ta oviran zaradi posega policije, dejstvo pa je, da je bila udeležba okoli 42-odstotna (...) Lahko sicer špekuliramo, kaj so razlogi. Morda je bil strah ali pa morda to, da si nekateri vseeno ne želijo samostojnosti, ampak si želijo še naprej živeti pod špansko kraljevo krono. To je zdaj zelo težko reči, kaj je pravzaprav želja vseh, ki živijo v Kataloniji," je dejal Erjavec.

Na ta način Slovenija tudi še ne razmišlja, ali bi priznala Katalonijo. To je v izjavi glede na poročanje Radia Slovenija poudaril tudi Cerar, ki je poudaril, da "zdaj še ni čas za to".
Peterle: Nasilje ni odgovor
Nasilje španske policije je obsodil tudi prvi slovenski premier in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je naredil nekaj vzporednic med osamosvajanjem Slovenije in Katalonije, vendar pa opozoril tudi na pomembne razlike. "Slovenci smo imeli po takratni jugoslovanski ustavi pravico do samoodločbe in odcepitve - JLA pa ob napadu na Slovenijo ni prav nič zanimala naša ustavna pravica. Kataloncem španska ustava tega ne zagotavlja in daje vladi podlago za zakonit odziv. Mi smo se želeli rešiti države z nedemokratičnim režimom, Katalonci živijo v demokratični Španiji," je med drugim dejal Peterle in opozoril še, da je v nedeljo na volišča v Kataloniji prišla manj kot polovica volilnih upravičencev, medtem ko je bila odločitev slovenskih volivcev leta 1990 plebiscitarna.

Vendarle je Peterle izpostavil še na eno podobnost - "ne Slovenija ne Katalonija se z osrednjo oblastjo nista mogli dogovoriti za izvedbo neodvisnosti na miren način".

Toda "nasilje ni odgovor", je poudaril Peterle in tudi sam pozval k večjemu angažmaju evropskih institucij. "Preden pa se EU loti praktičnega reševanja vprašanja, bi morala zavzeti nekaj načelnih stališč, najprej glede pravice do samoodločbe. Katalonci niso edini izziv. V zraku je referendum na Škotskem. Katalonsko-špansko-evropsko vprašanje lahko reši samo odgovoren političen dialog," je opozoril Peterle.

Kučan "pretresen" nad nasiljem
"Pretresen sem nad brutalnim nasiljem, s katerim je španska vlada poskušala odreči Kataloncem pravico, da glasujejo o svoji prihodnosti. To nasilje je necivilizacijsko in v nasprotju s temeljnimi vrednotami evropske povezave, zato ga je v imenu teh vrednot nujno obsoditi," je v odzivu zapisal prvi slovenski predsednik Milan Kučan.

Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi "molka evropskih institucij". "Zmorejo načelnost in pogum za obsodbe kršitev človekovih pravic in demokratičnih vrednot v svetu, od Rusije, Turčije do Egipta, Irana in celo Kitajske. Ko se to dogaja v eni izmed članic EU-ja, molčijo," je bil kritičen Kučan in pozval Evropsko komisijo, naj prevzame vlogo posrednika med Madridom in Barcelono. Opozoril je tudi, da vrnitev k starim odnosom ne bo več mogoča.

"Slovenska izkušnja govori o tem, da poskus preprečevanja želje naroda po samoodločbi ne koristi nikomur. Danes, po dveh desetletjih, ima Slovenija urejene odnose s tistimi, ki so z orožjem preprečevali pravico Slovencev do samoodločbe. Kar smo skupaj dosegli zdaj, bi lahko že takrat, brez vojne, brez človeških žrtev, brez toliko zamujenih priložnosti. O tem kaže razmisliti v dialogu Madrida z Barcelono in Brusljem," je še pozval slovenski predsednik v času osamosvajanja.