Večni minister Karl Erjavec se tako znova vrača na obrambno ministrstvo. In tako kot prvič – ko je v Janševi vladi podpisal pogodbo o nakupu patrij, bo tudi tokrat kot obrambni minister kupoval oklepnike. Vse je namreč pripravljeno za nakup 48 oklepnikov Bokser v vrednosti 306 milijonov evrov, a je nakup trenutno zamrznjen, saj temu nasprotuje Levica.

"Če bom potrjen kot minister, pričakujem, da bomo na obrambnem odboru dobro sodelovali, saj je ravno področje obrambe eno najpomembnejših, brez varnosti ni mogoče zagotavljati blaginje," je na predstavitvi pred odborom za obrambo v uvodu dejal Erjavec. "Koalicijski sporazum določa, da bomo še naprej ohranili Slovenijo kot varno državo, mislim, da je to izjemno pomembno, saj so se varnostne razmere v svetu precej spremenile," je dodal.

Erjavec je v nadaljevanju spomnil, da je naloge obrambnega ministra v preteklosti že opravljal v 8. slovenski vladi pod mandatarstvom Janeza Janše (2004–2008), a takrat so bile varnostne razmere v svetu mnogo boljše. "Takrat so bile ocene, da v naslednjih 20 letih Slovenija ni ogrožena, kar se tiče vojaških in drugih klasičnih groženj, opozarjalo pa se je tudi na grožnje zaradi spremenjenih podnebnih razmer, tudi Zahodni Balkan je v tistem času kazal pot k večji stabilnosti, danes pa so se te razmere spremenile, pojavljajo se številne nove grožnje, ki so se takrat zdele še zelo oddaljene," je pojasnil kandidat za obrambnega ministra.

Grožnje sodobnega časa
"Kibernetske grožnje, množične migracije, terorizem, ki sicer obstaja že ves čas, a ne v takšni obliki, kot ga opažamo v zadnjih letih zlasti na območju Evrope," je naštel nove varnostne grožnje, s katerimi se spoprijema Slovenija, in dodal, da se tako postavlja vprašanje, ki je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, da bi bilo treba proučiti ustreznost sistema nacionalne varnosti. "Ne mislim zgolj Slovenske vojske (SV), ampak tudi področje zaščite in reševanja, policijo, obveščevalne službe, preveriti je treba, ali imajo te službe prave odgovore na vse nove varnostne izzive," je sklenil misel.

Vloga SV in paravojaške strukture
Po Erjavčevih besedah je prva naloga SV, kot jo določa strategija o nacionalni varnosti, obramba države, preprečevanje agresije in zagotovitev suverenosti Slovenije. "Vidimo, da nimamo več opravka samo z grožnjami od zunaj, ampak so se pojavili primeri, ko bi tudi znotraj države lahko prišlo do krnitve suverenosti, tu mislim na določene paravojaške strukture, ki v nasprotju z ustavo neposredno posegajo v suverenost naše države," je Erjavec opozoril na skrb vzbujajoč pojav paravojaške enote na Štajerskem.

Nova vlada bo v okviru javnofinančnih zmožnosti povečevala obrambne izdatke in na tem področju zagotovila kredibilnost Slovenije v okviru njenih mednarodnih zavez, je še pojasnil in dodal, da načrtujejo pogajanja z zvezo Nato glede slovenskega svežnja sil, pri čemer bi poskušali doseči dogovor, da Slovenija ne bi več zagotavljala dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, pač pa le še eno.

Glavna težava vojske je denar
Kadrovska podhranjenost in primanjkovanje opreme sta glavni težavi SV, krivec pa je pomanjkanje denarja, ki se namenja vojski, je opozoril Erjavec. Denarja za opremo ni, plače pa so prenizke, da bi privabljale mlade. "Od leta 2010 do 2016 so sredstva ministrstva za obrambo padla za 42 odstotkov in tega noben zdrav sistem ne preživi brez posledic," je bil jasen in dodal, da brez denarja lahko politiki zgolj "pišejo krasne dokumente, ki bodo mrtve črke na papirju".

"SV ima dobre kadre, ki dobro delajo, sodelujemo na 12 mednarodnih misijah, kjer smo zelo uspešni, tuji poveljniki glede usposobljenosti slovenske pripadnike vedno pohvalijo," je s pozitivno noto Erjavec sklenil predstavitev.

Grims: Kako boste z uničenim gospodarstvom branili državo?
Branko Grims iz SDS-a se je dotaknil koalicijske pogodbe, v kateri je po njegovem mnenju "podpisan propad slovenskega gospodarstva", to pa bo imelo izrazito negativne posledice za obrambno sposobnost Slovenije. Erjavec mu je odvrnil, da je s koalicijsko pogodbo "zelo zadovoljen", a ne toliko kot minister za obrambo, pač pa bolj kot predsednik stranke DeSUS. "Povečali bomo pokojnine, skušali odpraviti zaostanek, ki je nastal zaradi zamrznitve, popravili bomo vdovske pokojnine, potem je tukaj demografski sklad, olajšava za seniorje," je naštel. Glede gospodarskih vprašanj pa po Erjavčevih besedah minister za obrambo ni pravi naslov.

Grims je Erjavca povprašal tudi o njegovi podpori sodelovanja SV-ja pri skupnem nadzoru meje s policijo. "Razmisliti bo treba o podpori vojske pri nadzoru južne meje, dejansko je vprašanje, če bi prišlo do novega resnega migracijskega vala, ali ima slovenska policija zadostno kapaciteto in sposobnost upravljanja," je odvrnil in dodal, da ta nevarnost obstaja, a je "nizke stopnje".

Luka Koper kot Natova logistična točka?
Miha Kordiš je ministrskega kandidata vprašal glede napovedi, da bi Luka Koper lahko postala Natova logistična točka, čemur v Levici odločno nasprotujejo. V odgovoru je Erjavec dejal, da je bil z zadevo seznanjen še kot zunanji minister in po njegovem vedenju gre za "klasičen komercialen posel, o katerem pogovori še tečejo". "Nikakor ne gre za to, da bi Luka Koper postala dolgoročna logistična točka Nata ali pa ZDA, pač pa gre za enkraten posel," je pojasnil.

Mednarodne misije prispevek k miru
Matjaž Nemec iz SD-ja je kandidata vprašal glede slovenske prisotnosti v mednarodnih misijah in kako vidi vlogo Slovenije na področju Zahodnega Balkana. Erjavec je odvrnil, da sodelovanje Slovenije v mednarodnih akcijah podpira, saj je to eden izmed naših prispevkov k mednarodnemu miru in stabilnosti. Slovenija velja za državo, ki zelo dobro pozna razmere na Zahodnem Balkanu in ji tam zaupajo, zato nam mednarodna skupnost zaupa opravljanje številnih nalog na tem območju, je dodal. "Pri pridruževanju Črne gore k zvezi Nato je veliko delo opravila naša pisarna Nata v Črni gori," je sklenil.

Poslanec Dušan Šiško, SNS, pa je vprašal, kako ministrski kandidat gleda na prihodnost letališča Cerklje. "To je letališče za osrednje potrebe SV-ja, glede civilnega dela letališča podpiram vse projekte, ki so bili zastavljeni že v mandatu 2004–2008, mislim, da je to odlična priložnost za gospodarstvo," je odgovoril.

ZDA in Rusija
Žan Mahnič iz SDS-a je Erjavca vprašal glede povezovanja Rusije, Turčije in Irana ter odnosa do ZDA in Rusije. "V smislu varnostne politike so naši pogledi takšni kot v EU-ju in zvezi NATO, ker drugačni ne morejo biti. Če vprašam poslance SDS-a, bodo trdili, da imamo prorusko, če poslance Levice, pa proameriško politiko," je pojasnil, da je slovenska politika uravnotežena.

Podpredsednik odbora Robert Pavšič iz LMŠ-ja je zaslišanje označil za "mešanje hrušk in jabolk polno neargumentiranih osebnih diskreditacij". Erjavčevo predstavitev je označil za "zelo kredibilno, ki izkazuje dobro poznavanje sistema in ima vizijo".

Primož Siter, Levica, je opozoril na dotrajanost helikopterske flote SV-ja in kadrovske podhranjenosti helikopterske enote, ki je "za delovanje države v vseh okoliščinah nepogrešljiva". Erjavec se je s poslančevimi navedbami strinjal in dejal, da je gotovo treba "ukrepati in zagotoviti učinkovito delovanje". V načrtu je nabava treh helikopterjev nujne medicinske pomoči, kar bi stalo 29 milijonov evrov, je še navedel.