Slovenski zunanji minister Karl Erjavec, ki se predčasno vrača v Ljubljano z dopusta, je zatrdil, da s Sekolcem ni nikoli govoril. Po njegovem mnenju gre pri vsem skupaj za neumnost in del predvolilne kampanje pri naših južnih sosedih, očitno pa postaja tudi, da je hrvaška stran zelo živčna, še dodaja Erjavec.

Hrvaški Večernji list je danes objavil, da poseduje transkripte pogovorov med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Slovenije pri arbitražnem sodišču v Haagu Simono Drenik s 5. novembra 2014 in 11. januarja letos. Med drugim naj bi ji sporočil, da je predsednik arbitražnega sodišča izjavil, da so Slovenci dobili na morju, kar so želeli oz. najmanj dve tretjini Piranskega zaliva. Hkrati naj bi se Sekolec z MZZ-jem dogovarjal za strategijo, kako naj vpliva na druge člane arbitražnega sodišča.

Zunanji minister je sicer po objavi pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik sporočil, da bo zadevo najprej preučil, opravil pogovore na ministrstvu, posnetke pogovorov pa bo tudi poslušal in šele nato bo vse skupaj po vrnitvi z dopusta komentiral.

Po Erjavčevih besedah je arbitražno sodišče tisto, ki bo na koncu odločalo o tem, ali gre v tej zadevi za morebitno "okuženost" sodnika. "Če ne bo šlo za to, to tako ali tako nima vpliva na zadevo," je dejal Erjavec in dodal, da po njegovem mnenju zadeva na sam arbitražni postopek ne bo imela prav nobenega vpliva.

Najhujša možna posledica v primeru, da so posnetki resnični, je izločitev sodnika, saj: "to ne more spremeniti argumentov in dejstev in ne morejo zaradi tega zavreči arbitražne odločitve," je sklenil zunanji minister.

Slovenski premier Miro Cerar do konca postopka oziroma do objave odločitve arbitražnega sodišča ne želi komentirati navedb hrvaških medijev, so sporočili iz njegovega kabineta in dodali, da slovenski predsednik vlade meni, da gre pri zadevi očitno za vnaprejšnji poskus vplivanja na končno odločitev arbitražnega sodišča.

Sancinova: Pravila arbitraže verjetno kršena
Mednarodna pravnica Vasilka Sancin je po tem, ko je že poslušala dobršen del objavljenih posnetkov, ocenjuje, da so bila pravila arbitraže verjetno res kršena. Sancinova, ki je bila do zaključka pisne faze del slovenske odvetniške ekipe pred arbitražnim sodiščem, je pojasnila tudi, da za nacionalnega arbitra veljajo enaka pravila kot za vse ostale arbitre.

"Absolutno je treba zagotavljati njegovo neodvisnost in nepristranskost," izpostavlja Sancinova in dodaja, da je s tega vidika logično, da so nedopustni kakršni koli stiki arbitra s stranko v postopku na temo konkretnega arbitražnega postopka. Nacionalni arbitri morajo biti še posebej pazljivi, saj jim je kršenje nepristranskosti lažje očitati, še opozarja.

Hrvaška lahko zahteva izločitev arbitrov, njena odločitev je, ali zgolj Sekolca ali pa tudi ostalih. V kolikor bi se izločilo samo Sekolca, bi lahko tribunal nato končno odločitev sprejel tudi brez njega, v okrnjeni sestavi, če bi prišlo do izločitve več arbitrov, pa bi morali biti imenovani nadomestni, je dejala Sancinova.

Opozorila je tudi na vidik pravil stalnega arbitražnega sodišča, ki pravi, da mora stranka, ki je seznanjena z nekim sumljivim dejstvom glede nepristranskosti in neodvisnosti arbitra, to drugi stranki in arbitražnemu tribunalu naznaniti v roku 30-ih dni. Če bi torej hrvaška stran že dlje časa vedela za sporne pogovore in imela posnetke, ki so po navedbah Večernjega lista nastali že novembra lani in januarja letos, pa o tem ne bi seznanila ostalih strani bi tudi sama kršila pravila.

Vajgl kritizira neodgovorno komuniciranje
Evropski poslanec Ivo Vajgl pa je med drugim zapisal: "Zgodba iz Večernjega lista, če so posnetki avtentični, govori o neodgovornem komuniciranju visokih državnih uradnikov in pooblaščencev v zadevi, ki je državni interes in v času, ko tisti, ki znajo in nimajo predsodkov kakršnekoli vrste, prisluškujejo, globalno in lokalno. Slovenska sobesednika sta, če je res, kar slišimo na posnetkih, prostodušno razgrnila pogajalsko strategijo in taktiko svoje države. Z vsem, kar sta povedala, je bilo sodišče že seznanjeno. Podobnih hrvaških pogovorov nasprotna stran očitno ni snemala, mogoče pa jih snema kakšna tretja stran in jih bo ob priložnosti dala na razpolago. Odgovorni politiki držav, ki so zadnje čase pogosto vpletene v prisluškovalne škandale, bodisi molčijo ali pa poskušajo najti časten izhod, ki ne bo ogrozil skupnih interesov in ki ne bo pomenil dolivanja olja na plamen strasti in predsodkov."

Podbregar: To je avtogol za Hrvaško
Po mnenju nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podpregarja je logično, da je slovenskima predstavnikoma prisluškovala Hrvaška oz. njeni obveščevalci ter da so te posnetke spravili v javnost. Po njegovih besedah je želela Hrvaška z objavo teh posnetkov v predvolilnem boju svojo notranjo javnost obvestiti o rezultatih arbitraže, ki jih bodo slej ko prej objavili. "Po drugi strani pa je želela izpodbijati postopek in opravičevati svoj neuspeh," je pripomnil Podbregar. Čeprav je objava posnetkov precej očrnila slovensko stran, meni, da je ta poteza tudi avtogol za Hrvaško, ker da je sedaj postalo jasno, da so Hrvati prisluškovali arbitražnemu sodišču oz. njenim članom ter predstavnici Slovenije. Pri tem je okrcal slovenske uradnike, ki da so neosveščeni in se ne zavedajo, da so izpostavljeni obveščevalni dejavnosti, zaradi česar bi morali spremeniti načine komunikacije.

Podbregar je ocenil, da te posnetke v smislu formalnega izpodbijanja arbitražnega postopka ni mogoče uporabiti, saj gre za obveščevalne podatke, ki so v pravnih postopkih neuporabni. Glede zakonitosti tega prisluškovanja je Podbregar dejal, da tovrstno ravnanje omogoča zakonodaja tako Hrvaške kot drugih držav v regiji - Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH. Njihove obveščevalne službe tako lahko brez večjih problemov prisluškujejo tujim državljanom v tujih državah prek tujih telefonskih priključkov in to samo na podlagi odredbe vodij obveščevalnih služb. Podbregar in dodal, da ima tako tudi Slovenija zakonske možnosti, da na primer prisluškuje hrvaškemu članu arbitražnega sodišča. Kar se tiče verodostojnosti posnetkov, pa Podbregar ocenjuje, da so verjetno pristni, saj so precej dolgi in polni slengovskih izrazov, kar je težko ponarediti.

Preko družabnega omrežja se je oglasil tudi nekdanji šef Sove Damir Črnčec, ki je zapisal, da je Hrvaška izvedla tipično obveščevalno operacijo na škodo Slovenije in se vprašal, zakj niso uporabljali kriptirane komunikacije.

Pusić: Če so navedbe resnične, je to šokantno
Razkritje, da naj bi slovenski predstavnik arbitražnega sodišča Jernej Sekolec prenašal informacije o medsebojnih pogovorih arbitrov MZZ-ju, je osupnilo Hrvaško. To bi lahko drastično spremenilo položaj glede arbitražnega postopka, je dejala hrvaška zunanja ministrica.

"V arbitražnem sporazumu smo zagotovili, da se meja med Slovenijo in Hrvaško določi izključno v skladu z mednarodnim pravom. Preučili bomo vse medijske navedbe in o novonastalem položaju obvestili tako arbitražno sodišče kot tudi Evropsko komisijo," se je na novinarski konferenci že odzvala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. "Če je le del navedb resničen, bi bilo to šokantno in bi drastično spremenilo položaj glede arbitražnega postopka," je še poudarila Pusićeva.

Dejala je še, da so nekateri sumi obstajali že spomladi, ko je slovenski zunanji minister Karl Erjavec izrazil optimizem, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje. "Zdaj je ta sum upravičen," je dejala in dodala, da bodo informacije preverili. Z Erjavcem pa se še ni slišala, saj gre, kot je dejala, za obnašanje sodišča.

Hrvaška je sicer že zahtevala, da arbitražno sodišče in slovenska stran odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da uhajanja informacij ni bilo.

Iz Evropske komisije so se med tem že odzvali in dejali, da v zadevi nimajo pristojnosti.