"Da se je premaknilo, je bilo potrebno nekaj politične volje, čiščenje se je začelo in se bo nadaljevalo. Policija ima vso podporo politike in svetih krav ne bo več," je na začetku napovedal notranji minister Virant.
V studio se je oglasil tudi kirurg Erik Brecelj. Po njegovih besedah se je sistem začel razkrivati. "20 let smo besedičili o korupciji, pa nič. Če je malo pripravljenosti v politiki, potem se stvari lahko premaknejo. Očitno je morala priti gospodarska kriza," je ocenil. "Preiskovalci so se lotili velike zgodbe, lahko rečem strašljive, saj smo zdravniki ljudje, ki bi nas morala voditi etika. Če bo pripravljenost politike, bodo prišli tudi do pravih ljudi," je prepričan.
Zunanji minister Karl Erjavec pa je poudaril, da minister Tomaž Gantar ni bil nastavljen, ampak je iskreno želel izpeljati reformo zdravstvenega sistema, a je na neki točki videl, da to ne bo mogoče. "Upam, da to danes ni zadnji korak, na tem področju nas čaka še veliko dela. Podobno zgodbo kot v gradbenem sektorju pričakujem tudi v bančnem sektorju in zdravstvu. Leto 2014 pa bo leto očiščevanja," je napovedal.
Nič krivi
Se politiki počutijo kaj odgovorne za stanje v državi? Ljudmila Novak je izpostavila, da njihov takratni minister Andrej Bajuk ni podeljeval slabih posojil, ampak so jih potrjevale uprave, nad sistemom pa je bedela Banka Slovenije. Nadzorni organi bi torej morali biti tisti, ki bi morali paziti na to, je prepričana. Tudi preostali gostje v studiu so se sklicevali predvsem na to, da so v politiki šele krajši čas in da z bančno luknjo nimajo ničesar oz. da so razmere podedovali.
Po mnenju Janeza Janše je politika za bančno luknjo kriva toliko, kolikor ni uspela privatizirati slovenskih bank. Po njegovem mnenju ni težko najti imen vseh odgovornih, ki so sodelovali pri podeljevanju posojil, zato pa tudi nastajajo vse težave z bančno tajnostjo.
Prepričan je, da se vlada ni odločila za pomoč iz ESM-mehanizma, kjer bi bile obresti precej nižje, zato, da bi ohranila določene poteze tovarišijskega kapitalizma. Ocenil je, da bomo čez kakšni dve leti in pol prišli v spiralo dragih posojil za odplačevanje preteklih posojil in bo vlada hočeš nočeš morala uporabiti restriktivne ukrepe.
Razkritje kreditnih map
Po mnenju Viranta bi ob prenosu posojil na slabo banko morali biti javni podatki, kot so: kdo je posojilo podelil, kako visok je bil in kdo ga ni odplačal. Če ga bomo plačevali vsi davkoplačevalci, je prav, da vemo, kdo je zanj kriv. Zakonska določba za to pa je že pripravljena, je pojasnil.
Smer se zdi pravilna tudi Igorju Lukšiču, da bi morale biti te kreditne mape javne, pa sta se strinjala tudi Franc Bogovič in Novakova. Maša Kociper je ob tem izpostavila, da bi morala biti razkrita tudi zavarovanja posojil, Erjavec pa bi rad videl tudi obrestne mere, po katerih so bila posojila podeljena.
Bogovič je izpostavil tudi, da smo letos že ustvarili 1,6 milijarde evrov proračunskega primanjkljaja in da se bomo morali otresti slabih navad iz preteklosti in začeti prave reforme, ki bodo državi prihranile denar.