Glede pobude za omenjeno srečanje, ki jo je prvi dal ruski poslanec, je po besedah ministra Karla Erjavca njegov ruski kolega Sergej Lavrov dejal, da je to predvsem stvar dogovora med obema predsednikoma. Treba je najprej počakati, da Trump uradno prevzame položaj, tako da v tem trenutku težko pove kaj več kot to, da je Slovenija ustrezna država, seveda pa se lahko zgodi, da bo to prvo srečanje potekalo v Washingtonu ali Moskvi, je v telefonskem pogovoru za STA pojasnil Erjavec.

V kolikor bo res prišlo do srečanja v kakšni tretji državi, je Lavrov po Erjavčevih besedah Slovenijo označil kot zelo ustrezno, saj že ima izkušnje, ko je leta 2001 odlično organizirala srečanje med takratnima predsednikoma ZDA Georgeem Bushem in Vladimirjem Putinom.

Zunanja ministra sta sicer govorila tudi o gospodarskem sodelovanju med državama, med drugim na področju turizma, in kulturnem sodelovanju ter se dogovorila o nadaljevanju prizadevanj za mariborski muzej, posvečen ruskim ujetnikom med drugo svetovno vojno. Kdaj točno bo prihodnje leto Lavrov obiskal Slovenijo, še nista dorekla, možna pa je 25. obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama, odprtje omenjenega muzeja v Mariboru ali pa Blejski strateški forum, je naštel Erjavec.

Erjavec tudi s turškim zunanjim ministrom
V Hamburgu ob robu ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) se je Erjavec srečal tudi z turškim zunanjim ministrom Mevlütom Çavuşoğlujem, ki mu je zagotovil, da bo Turčija spoštovala prebežniški dogovor z EU-jem, vendar pričakuje, da bo tudi EU spoštoval svoje zaveze iz dogovora.

Ankara pričakuje slovensko podporo vizumski liberalizaciji, je dejal turški minister. "Slovensko stališče je jasno: če so izpolnjeni vsi tehnični pogoji, jo Slovenija podpira," pa mu je odvrnil Erjavec, ki je hkrati poudaril, da če se bodo odnosi med EU-jem in Turčijo urejali v pravo smer, ne pričakuje, da bi prišlo do novega prebežniškega vala po zahodnobalkanski poti. Erjavec je v pogovoru izpostavil, da EU potrebuje Turčijo, ta pa Unijo.

Zavezanost boju proti terorizmu
Turški kolega ga je sicer seznanil tudi z razmerami v Turčiji, kjer še vedno občutijo posledice poskusa državnega udara. Kot je povedal Çavuşoğlu, je njihov cilj stabilizirati državne institucije. Erjavec mu je ob tem izrazil zaskrbljenost ob ukrepanju po puču in izrazil pričakovanje, da bodo spoštovali pravno državo in človekove pravice.

Dotaknila sta se tudi krize v regiji, kjer je Turčija pomemben igralec. Vsi si želijo mirne rešitve zlasti konflikta v Siriji in Iraku ter zavezanost boju proti terorizmu, predvsem skrajni skupini Islamska država, je dodal. Govorila sta tudi o obisku Erjavca v Turčiji, kjer se bo mudil 18. in 19. januarja 2017 kot sopredsedujoči medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje.

Erjavec pozval k učinkovitosti Ovseja
Zunanji minister Erjavec je na plenarnem delu ministrskega sveta Ovseja v Hamburgu poudaril pomen učinkovite organizacije, ki je danes potrebna bolj kot kadarkoli prej. Erjavec se je najprej zahvalil gostitelju, nemškemu kolegu Franku-Walterju Steinmeierju, ki je letos predsedujoči organizaciji. Izpostavil je njegove napore pri obnovi dialoga, gradnji zaupanja in povrnitvi varnosti v Evropo. Obenem pa se je zavzel za sprejem ministrske deklaracije na temo begunske krize, saj je bil večdimenzionalni pristop k vprašanju migracij.

Izrazil je tudi slovensko podporo delovanju Ovseja na terenu v Ukrajini, še posebej njegove posebne opazovalne misije. Poudaril je tudi pomen doslednega izvajanja sporazuma iz Minska, ki predstavlja najboljši način za mirno rešitev konflikta ob spoštovanju suverenosti in samostojnosti Ukrajine.

Pohvalil terenske misije
Poudaril je tudi, da so bile terenske misije Ovseja ključne pri obvladovanju begunske krize na zahodnem Balkanu, zato se je zavzel za ohranitev terenskih misij tudi na drugih območjih. V svojem nastopu je minister Erjavec opomnil na pomen ukrepov za gradnjo zaupanja in varnosti.

V zvezi s tem je obžaloval dejstvo, da letos ni bilo doseženo soglasje o prenovi Dunajskega dokumenta. Obenem je podprl nemško pobudo za vnovični zagon pogovorov o nadzoru nad oborožitvijo v Evropi.

Poostreni varnostni ukrepi
Na dvodnevnem ministrskem srečanju Ovseja v Hamburgu sodeluje skoraj 50 ministrov. Zaradi bojazni pred izgredi zasedanje poteka ob poostrenem policijskem varstvu, za red in varnost skrbi namreč več kot 10.000 policistov.