Ribič Robert Radolovič, eden izmed treh, ki so na evropsko sodišče za človekove pravice vložili tožbo zaradi hrvaškega izdajanja glob, je za STA dejal, da je bila takšna odločitev pričakovana, saj "do zdaj še ni bilo tožbe proti Hrvaški, s katero bi uspeli". O nadaljnjih korakih še ni želel govoriti, saj se morajo z ribiči zdaj sestati, je pa dejal, da so že pred odločitvijo govorili o tem, da čez polovico Piranskega zaliva ne bodo šli več lovit, saj je kazni, ki so jih do zdaj prejeli, enostavno preveč. Kot je dejal Radolovič, jih ima sam v skupni vrednosti približno 200.000 evrov.

Ob tem je Radolovič dodal, da ribiči sicer uživajo podporo države, a le do neke mere. Kot je dejal, ve, da država kazni namesto njih ne bo plačala, saj bi s tem priznali mejo na polovici zaliva.

Tudi ribič Zlatko Novogradec je za STA povedal, da je razsodbo ESČP-ja pričakoval, a se mu zdi žalostna in ne verjame, da se bo zadeva kaj kmalu umirila. Ob tem je dejal, da sam "ne zahaja lovit v težavno območje, ker noče imeti težav". Tudi on ni prepričan, ali bo Republika Slovenija res pomagala prizadetim ribičem.

Zagovornica ribičev: Sodišče v celoti sledilo hrvaški argumentaciji

Zastopnica ribičev Maja Menard pa je ocenila, da je sodišče v celoti sledilo argumentaciji Hrvaške. Pri tem je sodišče po njenih besedah zelo jasno zavzelo stališče, da hrvaško nepriznavanje veljavnosti arbitražne razsodbe zadostuje, da se postavi pod vprašaj veljavnost arbitražne razsodbe in s tem tudi določitev meje.

"To pomeni, da v bistvu za sodišče na tej podlagi meja med državama sploh ni določena, hkrati pa sodišče šteje, da slovenski ribiči ne morejo veljavno argumentirati, da niso bili zakonito obsojeni po hrvaškem pravu," je dejala. Dodala je, da hrvaško pravo na predvidljiv način določa državno mejo, in sicer je pravna podlaga za takšne obsodbe po mnenju ESČP-ja veljavno vzpostavljena s podzakonskim aktom, in sicer pravilnikom hrvaškega ministrstva.

Sorodna novica ESČP: Tožbe slovenskih ribičev proti Hrvaški neutemeljene. Vlada nad sodbo neprijetno presenečena.

Na tej podlagi evropsko sodišče sklepa, da bi slovenski ribiči morali predvidevati, da bodo lahko na podlagi takšnega pravilnika obsojeni za nezakonit ribolov in nezakonito prečkanje državne meje pred hrvaškimi organi pregona in tudi sodišči, je dejala Menard.

Menard meni, da se s sodbo zastavlja veliko vprašanje legitimnosti ESČP-ja, veljavnosti evropske konvencije in položaja posameznikov pri tem ter na splošno tudi veljavnosti mednarodnega prava za nekatere države. Zastavlja se vprašanje, kako lahko pravilnik o ribolovnem območju, ki ga izda eno ministrstvo, veljavno določi državno mejo tudi za policijske organe. To poraja tudi vprašanje, ali lahko to naredi vsaka država, je dejala.

Globe znašajo že skoraj 3,4 milijona evrov

"Odločitev sodišča postavlja slovenske ribiče v zelo neugoden položaj, kršene so njihove pravice," je še poudarila. Dodala je, da za ribiče ostaja težka realnost nadaljevanje kazenskih pregonov, postopkov in zelo visoki zneski glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov.

Ministrstvo: Odločitev ESČP-ja ne vpliva na arbitražo

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) poudarjajo, da odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) nima nikakršnega vpliva na veljavnost arbitražne razsodbe. Ta nesporno velja in ministrstvo si bo še naprej prizadevalo za njeno polno uveljavitev. Ob tem je zagotovilo, da se stanje na terenu v ničemer ne spreminja.

V okviru uveljavitve razsodbe se bo Hrvaško znova pozvalo k imenovanju skupne komisije za demarkacijo meje na kopnem, saj je meja na morju namreč že dokončno in natančno določena, so sporočili z MZEZ-ja.

Ministrstvo sicer obžaluje odločitev sodišča, ki kot mednarodno sodišče za zaščito človekovih pravic ni prepoznalo, da so slovenski ribiči dejanske žrtve tega, da Hrvaška ne spoštuje dokončne in veljavne odločitve arbitražnega sodišča, zaradi česar v slovenskem morju ne morejo nemoteno opravljati svoje gospodarske dejavnosti.

Odločitev ESČP-ja stanje na terenu v ničemer ne spreminja. Odločitev tudi ne pomeni, da slovenski ribiči ne bi smeli opravljati ribolova v tem delu slovenskega morja. Tudi kar zadeva izdajanje kazni, bo v slovenskem morju obveljal trenutni režim. MZEZ in drugi pristojni organi pa bodo še naprej zagotavljali pomoč in podporo ribičem.

Rakovec: Arbitražna odločitev s sodbo ni ogrožena

Da je odločitev veliko presenečenje, sploh pa argumentacija, je po seji vlade dejal tudi generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Marko Rakovec. Ob tem pa Rakovec zagotavlja, da sama arbitražna odločitev s to sodbo ni ogrožena: "V sami razlagi današnje odločitve je to povsem jasno zapisano, sodišče je samo reklo, da nima pristojnosti, da odloča o veljavnosti oziroma neveljavnosti arbitražne razsodbe, to je vprašanje mednarodnega javnega prava. Sodišče je tako jasno zapisalo, da so tukaj odločali samo glede kršitve človekovih pravic Hrvaške slovenskim ribičem."

Preseneča ga tudi razlaga sodišča, da se vladi Slovenije in Hrvaške dogovarjata o sklenitvi sporazuma o ribolovu v tem delu morja: "Naj zagotovim, da to ne drži."

Zoper današnjo odločitev, ki jo je sprejel mali senat ESČP-ja, po besedah zagovornice Menard ni mogoča pritožba. Po 43. členu evropske konvencije o človekovih pravicah sicer obstaja možnost prošnje oziroma zahteve velikemu senatu, da sprejme zadevo, a statistično gledano veliki senat redko sprejme drugačno vsebinsko odločitev od malega senata.

Čalušić obžaluje sodbo in ribičem obljublja podporo

Tudi ministrica Mateja Čalušić je izrazila obžalovanje zaradi odločitve ESČP-ja: "Evropsko sodišče za človekove pravice je imelo priložnost, da dokaže, v kakšni meri so kratene lahko v tem primeru človekove pravice v odnosu slovenskih ribičev. Prepričani smo, da so slovenski ribiči dejansko žrtve hrvaškega nepriznavanja arbitražne razsodbe, ki je bila določena, ker lovijo v slovenskem morju, se pravi v našem morju."

Čalušić je ob tem poudarila, da bo "država ne glede na odločitev še naprej podpirala naše ribiče in jim seveda nudila vso potrebno pomoč in zaščito ter si prizadevala, da Hrvaška prizna razsodbo arbitražnega sodišča in jo implementira v svoj pravni red".

Tudi ona je poudarila, da odločitev sodišča v ničemer ne vpliva na že znano arbitražno razsodbo, "zato naši ribiči lovijo v slovenskem morju in ne kršijo zakonodaje". Hrvaško stran je znova pozvala, naj čim prej pristopi k implementaciji arbitražne razsodbe, "kar bi rešilo težave ribičev na obeh straneh, tako slovenskih kot hrvaških, pa tudi vse preostale nejasnosti na morskem obmejnem območju in mejne črte na kopnem".