"Če najdejo neko ravnotežje, se dogovorijo o dvigu minimalne plače in z usklajenim predlogom pridejo do ministrstva za delo, bom upoštevala njihov predlog, sicer pa nadaljevala svojega," je povedala Kopač Mrakova in dodala, da od delodajalcev ni bilo slišati navedb, da takšen dvig pomeni zlom slovenskega gospodarstva.

"Razprava je bila dobra. Dejstvo je tudi, da je bilo danes povedano, da je težava v plačnem modelu nasploh. Minimalna plača je samo eden od vzvodov, in treba je preveriti, kako bi socialni partnerji prenovili plačni model, torej kolektivne pogodbe, tarifne razrede in podobno," je dejala.

Na vprašanje, ali glede na dosedanjo razpravo verjame v možnost dogovora med sindikati in delodajalci, je Kopač Mrakova odgovorila, da ostaja optimistka.

Nesistemsko reševanje plačnih težav
Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ se je sestala pred napovedano stavko sindikatov javnega sektorja. Njeni člani so na seji opozorili na nesistemsko reševanje težav plačnega sistema v javnem sektorju.

Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev, ki je zahtevala sklic seje komisije za nadzor javnih financ, je uvodoma izpostavila, da je vladi uspelo državo pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države, čeprav ima z enotnim plačnim sistemom, znotraj katerega so bolj ali manj uspešno veslale vse vlade, bistveno olajšano pozicijo pri pogajanjih.

Navedla je še, da je vlada v DZ prinesla proračun, ki je imel neusklajena sredstva za plače. Hkrati je prepričana, da je lanski sporazum z zdravniki sprožil val stavkovnih zahtev. Dodaten razlog, do so javni uslužbenci nezadovoljni, je tudi dvig plače direktorjem javnih zavodov v zadnjih tednih.

Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja nimamo nobene resne predlagane alternative enotnemu plačnemu sistemu. "Ne glede na ureditev distribucije plač se bomo vedno soočali s tem, koliko lahko dejansko namenimo za plače v javnem sektorju. Enotni plačni sistem ni sistem, ki ne bi prepoznaval zelo različnih specifik dela, saj imamo vrsto korektivov," je dejal Koprivnikar. Po ministrovem mnenju napovedane stavke sicer niso stavke za izpolnitev pravic delavcev, ampak so interesne stavke povezane z bližajočimi volitvami.

Koprivnikar je še zagotovil, da je vlada v nenehnem dialogu s sindikati javnega sektorja o odpravi anomalij in postopni odpravi varčevalnih ukrepov. Zato ne more razumeti, zakaj so sindikati stavko napovedali ravno sredi dialoga.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman višine škode zaradi stavke ni mogla napovedati. Po njenih besedah je želja po sklenitvi dogovora iskrena na obeh straneh, želi pa si tudi nadaljevanje razumnega dialoga in postopnega razreševanja odprtih vprašanj. Vseh sindikalnih zahtev, ki po vladnih izračunih skupaj dosegajo 991 milijonov evrov, ni mogoče izpolniti, saj presegajo javnofinančni okvir. Na vladni strani se tudi nihče ne zavzema za razbitje enotnega plačnega sistema, ki potrebuje prevetritev, je še dodala ministrica.