Zavezništvo vodilnih evropskih novinarskih organizacij MFRR, v katerega so med drugim vključeni Evropski center za svobodo medijev (ECPMF), Evropska zveza novinarjev (EFJ) in Mednarodni inštitut za tisk (IPI), ob podpori Bruslja sistematično in celovito spremlja ter se odziva na kršitve svobode medijev v vseh državah članicah EU-ja in kandidatkah za članstvo. Projekt se je začel izvajati leta 2020 in ga finančno podpira Evropska komisija.

Virtualno misijo bosta vodila EFJ in IPI v partnerstvu z Društvom novinarjev Slovenije (DNS). V dveh tednih se želijo srečati tako s predstavniki akademske stroke, vlade in parlamenta kot tudi novinarskih organizacij in posameznih medijev. Poleg verbalnih napadov in blatenja novinarjev javnih osebnosti ter poskusov večjega nadzora nad javnimi mediji bo misija MFRR po napovedih obravnavala tudi pomisleke glede varnosti novinarjev, pravnih groženj in medijskega pluralizma.

Sorodna novica V Bruslju pričakujejo hitre rešitve za ustrezno financiranje STA-ja

"Brez javnih medijev nimamo medijske pluralnosti"

Kot je za Slovensko tiskovno agencijo dejala direktorica EFJ-ja Renate Schröder, se zavedajo različnih izzivov, s katerimi se spopadajo mediji v Sloveniji, z misijo pa želijo izvedeti tudi kaj novega. Pri tem je izpostavila zanimanje, kako daleč so že "aktivna prizadevanja madžarske vlade, da v Slovenijo izvozi svoj model podrejanja medijev". Zanima jih tudi, kako odporni so dejansko slovenski mediji in novinarji ter koliko je med njimi samocenzure. "Siloviti napadi na javne medije bodo pomemben del misije, saj resnično verjamem, da brez javnih medijev nimamo medijske pluralnosti," je poudarila. A obenem bodo veliko pozornosti namenili lokalnim medijem, ki se že leta spopadajo s hudimi izzivi in jih je vse manj, kar je težava, ki se je predolgo zanemarjala.

V zadnjem letu večkrat izrazili zaskrbljenost nad dogajanjem v Sloveniji

Partnerji pobude MFRR so sicer v zadnjem letu večkrat izrazili zaskrbljenost zaradi dogajanja v Sloveniji. Sredi marca so povezavi s tem pisali predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in podpredsednici komisije za vrednote in preglednost Veri Jourovi.

V pismu so izpostavili, da ponavljajoče se blatenje novinarjev, tudi premierja Janeza Janše, ob poskusih vladajoče stranke po vzpostavitvi večjega nadzora nad javnimi mediji v državi vzpostavlja vse bolj sovražno okolje za kritično poročanje.

Kot so poudarili, ti napadi presegajo zgolj retoriko, in kot primer navedli že drugo ustavitev financiranja STA-ja kot poskus izstradati agencijo ter spodkopati njen trajnostni model financiranja in zaupanje javnosti vanjo. Opozorili so tudi na predlagane zakonodajne spremembe, s katerimi bi odvzeli del sredstev javni RTV Slovenija.

Sorodna novica Jourova: Dolžnost slovenske vlade je zagotoviti neodvisnost in primerno financiranje STA-ja

Jourova: Komisija pozorno spremlja dogajanje

Vzdušje za kritične medije se v Sloveniji poslabšuje, so opozorili in poudarili, da mora Evropska komisija zagotoviti podrobno spremljanje razvoja dogodkov v Sloveniji in jasno povedati, da za tovrstno retoriko ni mesta v EU-ju. "Za svobodo medijev in demokracijo v EU-ju je vitalnega pomena, da Slovenija ne bo sledila neliberalni poti, ki sta jo utrli Madžarska in Poljska."

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) je v odgovoru na pismo zavrnil vse očitke. Jourova pa je medtem v svojem odgovoru pred dnevi med drugim ponovila pričakovanje, da bo mogoče najti hitre rešitve za trajno financiranje STA-ja, in spomnila, da je dolžnost slovenske vlade zagotoviti primerno financiranje javne službe STA-ja. Komisija pozorno spremlja dogajanje, je zatrdila.

Misija bila načrtovana že za lani, a je bila preložena – zdaj bo izvedena virtualno

Misijo za ugotavljanje dejstev v Sloveniji so načrtovali že lani, a so jo zaradi pandemije covida-19 preložili na letos. Ker tega znova ni mogoče izvesti v živo, bo potekala virtualno – v prihajajočem tednu od torka do petka in nato še ves prihodnji teden. V MFRR-ju upajo na sodelovanje slovenske vlade, še posebej zaradi predsedovanja EU-ju. Poročilo o ugotovitvah misije in s seznamom priporočil za vlado in EU naj bi predstavili do julija, tik pred ali ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU-ja. Upajo, da bo jeseni sledil obisk v živo.

Sorodna novica Mednarodne novinarske organizacije bodo preverjale svobodo medijev v Sloveniji

Misija MFRR-ja v Sloveniji pa ni prva. Med drugim so jih že izvedli na Madžarskem, Poljskem, v Španiji, Srbiji in Črni gori. A na vprašanje, koliko konkretnih sprememb so te prinesle, je Schröderjeva priznala, da ko govorimo o odzivu vladne strani, "žal niso kaj veliko zalegle".

Vseeno pričakuje, da bo v Sloveniji drugače in da bodo tukajšnje oblasti z njimi bolje sodelovale. Po eni strani namreč meni, da je odnos do EU-ju pri nas drugačen in da slovenska vlada za zdaj veliko bolj potrebuje podporo EU-ja, kot jo npr. madžarska. Poleg tega bo misija oz. poročilo po njej časovno sovpadlo s predsedovanjem Svetu EU-ja, zato bo interes za predstavitev svoje plati zgodbe na strani vlade morda večji.

Po drugi strani je Slovenija "še vedno država s svobodo medijev in pluralizmom, čeprav tendenca ne gre v pravo smer".

Sorodna novica Medijska svoboda: "Ne gre samo za novinarje in medije, ampak za celotno širšo družbo"

Medtem ko npr. na Poljskem in Madžarskem veliki mediji o misiji MFRR-ja sploh niso poročali, jo bodo slovenski mediji verjetno pokrili v večji meri. "Položaj je drugačen, vi se upirate, to nam daje v Sloveniji dodatno motivacijo," je dejala.

Evropska komisija se medtem po besedah sogovornice zelo dobro zaveda in jemlje resno grožnje svobodi medijev v državah članicah. Poročila MFRR-ja je upoštevala tudi pri pripravi letnih poročil o vladavini prava: "Komisija ve, da je na kocki celoten evropski integracijski proces, ne le evropska demokracija, zato izvaja vedno več pritiska, vedno bolj podpira medije, še nikoli ni bila tako resna glede tega, poslušajo nas."