Na komisiji so na prvi seji najprej zaslišali sodnega izvedenca in nekdanjega direktorja NIJZ-ja Ivana Eržena, na sejo pa so bili kot priče med drugim vabljeni nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19 in zdaj vodja svetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović, v. d. predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ-ju Mario Fafangel in epidemiologinja Maja Sočan. Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila ustanovljena oktobra lani na zahtevo strank LMŠ, SD, Levica in SAB. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.

Komisija je sredi junija sklenila sklop pripravljalnih preiskovalnih dejanj, v okviru katerih je pridobila veliko dokumentacije, danes pa so začeli zaslišanja. Kot je junija pojasnil predsednik parlamentarne komisije Robert Pavšič iz LMŠ-ja, nekatere stvari iz pridobljene dokumentacije "že navzven kažejo, da je bilo upravljanje epidemije zelo sporno predvsem s političnega področja".

Ivan Eržen, sicer nekdanji direktor NIJZ-ja, ki je to institucijo kratek čas vodil tudi lani pred začetkom epidemije, je kot sodni izvedenec za področje epidemiologije pripravil izvedensko mnenje za komisijo. Prav ta njegova vlogo v času, za katerega je pripravil tudi poročilo, je zmotila nekatere poslance, ki so v uvodu seje ocenili, da je v konfliktu interesov, zato ne bi smel sodelovati. Poslanke strank SDS, NSi in SMC so predlagale, da se ga zaradi konflikta interesov razreši, a neuspešno.

Eržen je na uvodna vprašanja poslank pojasnil, da so vsi strokovnjaki s tega področja v Sloveniji zaposleni na NIJZ-ju. "Govorim in jamčim, da sem svoje mnenje podal brez pritiskov ali vplivov NIJZ-ja, ampak kot strokovnjak, ki področje pozna že 40 let," je dodal. V svoji predstavitvi je poudaril, da so bili nekateri ukrepi, kot je bila prepoved gibanja med občinami in v nočnem času, razkuževanje predmetov ali površin, pa tudi nošenje mask na prostem, kjer ni ljudi, neprimerni. Neprimernost sprejetih ukrepov pa se je odrazila v tem, da so jih ljudje slabo sprejeli, marsikateri ukrep so tudi ignorirali, kar je bilo škodljivo.

Eržen: "Ustanovitev posebne strokovne skupine je bila nepotrebna"

Ukrepanje še pred pojavom epidemije je bilo po Erženovi oceni zelo na mestu, strokovno, pravočasno, korenito in tudi eden glavnih razlogov, da je prva faza potekala v Sloveniji tako blago. Po njegovem mnenju je Slovenija, upoštevajoč celotno število obolelih in celotno število umrlih, kljub izbruhom okužb v domovih starejših občanov, v primerjavi z drugimi državami EU-ja zelo dobro opravila svoje delo in je imela najboljše kazalnike.

V poznejših mesecih pa stvari niso potekale tako dobro, za kar je po Erženovih besedah več razlogov. Izpostavil je odločitev takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja, da imenuje posebno strokovno svetovalno skupino. Poteza je bila po njegovi oceni nepotrebna, saj večina članov ni bila dovolj usposobljena na področju epidemiologije.

"Skupina epidemiologov je namreč še naprej delovala in pripravljala ukrepe ter jih posredovala ministru za zdravje kot podporo njegovim odločitvam. Na drugi strani pa je drugačne nasvete prejemal še od posebne strokovne posvetovalne skupine. Ta dualizem se je kazal tudi pri komuniciranju z javnostmi, kar je pripeljalo do neenotnih strokovnih stališč in seveda do zbeganosti," je dejal Eržen. Svetovalna skupina je tako prevzela naloge, ki bi jih glede na državni načrt obvladovanja nalezljivih bolezni in zakonodaje moral opravljati NIJZ, je navedel.

"Javnost je izgubila zaupanje v odločitve, širile so se dezinformacije po socialnih omrežjih, prebivalci niso vedeli več, kako se obnašati," je opozoril. "Komunikacija nam je zmanjkala. To bo treba v naslednjem obdobju nadgraditi, tudi na področju cepljenja proti covidu-19," je še ocenil Eržen.

Poslanka SDS-a Mojca Škrinjar je glede svetovalne skupine pojasnila, da ta "v državnem načrtu ni predvidena, ni pa tudi prepovedana". Željko Cigler iz stranke Levica je poudaril, da so se nekatere vladne odločitve pri upravljanju epidemije izkazale za neustrezne, ter ocenil, da bi lahko imeli manj mrtvih in zbolelih, če bi ukrepali, ko je začel padati ugled v javnosti.

Marko Bandelli (SAB) pa je bil kritičen ob Erženovi ugotovitvi, da je nameravala vlada tudi prenesti komuniciranje o epidemiji z NIJZ-jem na posebno spletno stran, ki bi jo upravljala skupina Mladi zdravniki. "Taki eksperimenti se ne delajo v epidemiji. (...) Stroka je bila na NIJZ-ju in informiranje javnosti bi tam tudi moralo ostati," je dejal.

Beović: "Morala bi biti odločnejša in hitreje predlagati ukrepe"

V nadaljevanju seje preiskovalne komisije so nekdanja vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović, vršilec dolžnosti predstojnika centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Mario Fafangel ter njegova predhodnica Maja Sočan poslancem pojasnjevali, kako se spominjajo časa epidemije od 13. marca lani do 29. marca letos.

Bojana Beović je na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča (LMŠ) pojasnila, da je svetovalna skupina ves čas ob sodelovanju NIJZ-ja pripravljala predloge za sprejem omejevalnih ukrepov, vlada pa jih je lahko upoštevala ali ne. Kot je dejala, ni bilo mogoče pričakovati, da bo vlada dobesedno upoštevala vse predloge svetovalne skupine. Nekatere ukrepe je vlada uvedla sama, v strokovni skupini pa so se o njih pogovarjali, ko jih je bilo treba podaljševati. Med drugim je ocenila, da je bila septembra lani premalo odločna z uvajanjem dodatnih omejevalnih ukrepov, ker je bila verjetno pod vplivom napadov v javnosti nanjo osebno. "Morala bi biti odločnejša in hitreje predlagati ukrepe," je dejala in ocenila, da je bilo zgrešeno, ker niso uvedli popolne prepovedi gibanja.

Na vprašanje poslanke Mojce Škrinjar (SDS), kako ocenjuje prepoved gibanja v nočnem času, je Beović pojasnila, da je šlo za dodatno zmanjševanje srečevanja ljudi, zlasti v času, ko ni bilo pričakovati, da bo striktno upoštevanje vseh ukrepov mogoče, npr. omejevanje obiskovanja in druženj. Kot je poudarila, je bila v jesenskem valu epidemije to praksa v vseh državah v Evropi, sama pa je imela občutek, da je to sprejemljiv ukrep, saj se je izvajal tudi v državah z zelo demokratično tradicijo.

Na vprašanja poslancev o vlogi in legitimnosti obstoja svetovalne skupine je pojasnila, da so z NIJZ-jem delovali komplementarno in da je svetovalna skupina v širši meri pokrivala obvladovanje epidemije. Glede izstopov Maje Sočan oz. Maria Fafangla kot predstavnikov epidemiologov iz svetovalne skupine pa je zatrdila, da predtem ni prišlo "do kakih neposrednih konfliktov". Poslanki Janji Sluga (NeP) je Beović pojasnila, da so v svetovalni skupini poudarjali, da bi v Sloveniji nujno potrebovali široko kampanjo, ki bi ljudi spodbujala k upoštevanju ukrepov in bi zajela vse medije ter politične opcije. Tak enoten pristop bi po njenem mnenju privedel do hitrejšega upada drugega vala. Enako so se zavzemali tudi pri uvajanju cepljenja.

Fafangel: Nekaterih ukrepov nisem mogel strokovno zagovarjati

Epidemiolog Mario Fafangel se je za odstop iz svetovalne skupine dvakrat odločil, ker da je bila njegova vloga v strokovni skupini marginalna, njegovi predlogi pa premalo upoštevani. "Mi smo lahko naše strokovno stališče svobodno izrazili, nismo pa bili dovolj slišani. Katere podatke, mnenja se je upoštevalo, je izven moje domene," je dejal.

"Nisem mogel strokovno zagovarjati nekaterih ukrepov, na primer dolgotrajnega zapiranja šol, policijske ure, mask na prostem ali omejitve gibanja na regije," je pojasnil. Istočasno po njegovih besedah niso bili sprejeti številni smiselni ukrepi, ki so jih predlagali epidemiologi. Poudaril je še, da bi bilo treba spremeniti strategijo promocije cepljenja med prebivalstvom, saj le če bo Slovenija uspela v naslednjih nekaj tednih cepiti čim več ljudi, se bo mogoče izogniti septembrskemu novemu valu epidemije.

Tudi epidemiologinja Maja Sočan je glede svojega izstopa iz svetovalne skupine članom preiskovalne komisije pojasnila podobne razloge kot Fafangel – da je pričakovala, da v skupini ne bodo le razpravljali, ampak "s strokovno podprtimi argumenti govorili o različnih javnozdravstvenih ukrepih" ter da bodo izdelali strokovne podlage, ki bodo v pomoč odločevalcem pri sprejemanju ukrepov. "Pozneje sem ugotovila, da v tej sestavi to ni mogoče," je dejala in še pojasnila, da se ji je zdelo "malo koristno", da svoj čas nameni sodelovanju v strokovni skupini.

Janša ni prevzel pošte z vabilom na sejo

Kot priča je bil vabljen tudi premier Janez Janša, ki pa se petkove seje zaradi drugih neodložljivih obveznosti ni udeležil. Iz njegovega kabineta so sporočili, da se bo še pred sejo opravičil za odsotnost. Na potezo premierja se je ostro odzval predsednik parlamentarne komisije Robert Pavšič iz LMŠ-ja.

"Obvestila kabineta predsednika vlade ne sprejmem kot opravičilo in ugotavljam, da je priča Janez Ivan Janša neupravičeno odsotna. Samo predsednik vlade, edini od danes vabljenih, ni prevzel pošte in ni se opravičil za neudeležbo, saj obvestilo kabineta v več vsebinskih in formalnih elementih ne ustreza opravičilu," je v uvodu premierjevo neudeležbo komentiral Pavšič.

Med drugim je pojasnil, da je uradno vabilo dobil premier osebno, vlada pa je bila seznanjena zgolj s sklicem seje, ta pa ni podlaga za opravičilo, kot so jim ga poslali. Prav tako mora opravičilo vsebovati določene dokaze in utemeljene razloge, zakaj se priča ne more udeležiti zaslišanja. "Predvsem pa mora biti poslano v roku 48 ur pred samim zaslišanjem, torej ta rok se je iztekel v sredo ob polnoči, zato sem jaz včeraj še optimistično pričakoval, da se bomo danes lahko pogovorili o tem, kako se je in s strokovne in politične plati ukvarjalo s krizo," je navedel Pavšič.

Dodal je, da bo kot predsednik komisije "preučil vse pravne možnosti, kako to zadevo končati", obenem pa napovedal sklic še ene seje, na katero bodo premierja tudi še enkrat povabili, "da pojasni tako današnjo neudeležbo kot tudi politični vidik pri upravljanju krize".

Pod drobnogledom ukrepi vlade

Komisija je sredi junija sklenila sklop pripravljalnih preiskovalnih dejanj, v okviru katerih je pridobila veliko dokumentacije, zdaj pa bo začela dokazni postopek, torej zaslišanja. Kot je tedaj pojasnil Pavšič, nekatere stvari iz pridobljene dokumentacije "že navzven kažejo, da je bilo upravljanje epidemije zelo sporno predvsem s političnega področja".

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila ustanovljena oktobra lani na zahtevo LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a, zajema pa čas Janševe vlade do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.