"Ne zahtevamo svojega poslanca, dvojezičnih napisov, dokumentov in posebnih šol. Zahtevamo le sistemske rešitve in kolektivno dostojanstvo" - tako svojo pobudo za simbolnim priznanjem pojasnjuje predsednik Zveze zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov nekdanje Jugoslavije Exyumak Fahir Gutić.

Člani Exyumaka skupaj s poslanci ZL-ja zbirajo podpise za spremembo ustave, s katero bi pripadnike šestih skupnosti priznali kot manjšinske narodne skupnosti. Do zdaj so jih zbrali devet, potrebujejo pa jih 20, da bi poslanci sploh razpravljali o dopolnitvi ustave. Vladajoči SMC spremembi ustave ni naklonjen, položaj bi raje uredil s sprejetjem sistemskega zakona.

Kaj sploh predlagajo?
Predlog ustavne dolpolnitve se glasi: "64.a člen (položaj in kulturne pravice narodnih skupnosti, po izvoru iz razpadle SFRJ, v Sloveniji) Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja zakon."

ZL: Slovenija zaostaja!
"Slovenija na področju manjšinskih pravic zaostaja za drugimi državami, in je čas, da se temu dvajsetletnemu čakanju naredi konec in da se naredi korak v pravo smer," je pobudo obrazložil predstavnik Združene levice (ZL) in prvopodpisani pod pobudo Matej Tašner Vatovec.

Enakopravni in enakovredni

Z omembo v ustavi in kasnejšo zakonsko ureditvijo bi otroci v osnovni šoli dobili pravico do dopolnilnega pouka maternega jezika, uredili bi kulturno udejstvovanje več kot 100 društev in boljši dostop do medijev. Predvsem pa gre za simbolno gesto. "Da je kolektivno ime Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki živijo v Republiki Sloveniji in so večinoma državljani Republike Slovenije - več kot 200.000 jih je, ki so državljani Republike Slovenije - da se čutijo enakovredni, enakopravni,” je za oddajo NaGlas! pojasnila svetovalka Zveze zvez Exyumak Vera Kržišnik - Bukić. "Mi nismo nobeni priseljenci, mi nismo od nikoder prišli in ne bomo nikamor odšli," je dodal predsednik Fahir Gutić.
Status podoben Romom?
Zveza zvez si že leto dni prizadeva, da bi se urejanje statusa začelo z uvrstitvijo dodatnega člena v slovensko ustavo, ki bi se glasil: "Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, so manjšinske narodne skupnosti. Njihov položaj in posebne pravice ureja zakon." S predlaganim členom 64.a bi se umestili med Italijane in Madžare na eni strani ter Rome na drugi strani. Da bi razpravo o ustavi sploh uvrstili na dnevni red, je potrebnih 20 poslanskih podpisov.

Pika na i osamosvojitvi
Pobudniki so zbrali devet podpisov. Šest so zagotovili poslanci Združene levice, tri pa nepovezani poslanci. "Po moji oceni je prav, da se ta pobuda preuči. Strinjam se z dr. Ribičičem, da bi s to spremembo naredili piko naši osamosvojitvi," je pobudo komentirala nepovezana poslanka Alenka Bratušek. Naloga strokovnjakov je sedaj, da ugotovijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji.

Stranke razdeljene
Sprememba ustave terja dvetretjinsko podporo, ki jo bo nemogoče doseči brez vladajočega SMC-ja, ki pa pobudi ni naklonjen in bi položaj uredil s sistemskim zakonom: "Koalicija lahko s svojimi glasovi zagotovi, da bo v kratkem sprejet sistemski zakon, ki bo reševal tovrstno vprašanje pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, skupnosti nekdanje Jugoslavije, in na ta način bomo odgovorili na vse tiste potrebe, ki jih upravičeno pričakujejo še iz časa Deklaracije."
Gre za Deklaracijo Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so jo pred šestimi leti vse parlamentarne stranke, vključno s SDS-om, sprejele v DZ-ju. Toda do danes ni urejen pravni okvir za izvajanje in financiranje zavez o negovanju kultur in jezikov, o katerih deklaracija govori.

Čas za spremembo ustave?
V SDS-u pobude za spremembo ustave ne želijo komentirati, Nova Slovenija pa ji je odrekla podporo. "Glede na to, da smo skoraj eno leto pred volitvami, je v državnem zboru zelo težko pričakovati, da bi dvetretjinsko večino zagotovili," je dejal vodja poslanske skupine Desusaa Franc Jurša. V stranski Socialnih demokratov spremembo ustave sicer podpirajo, toda strinjajo se, da je v letošnjem letu mogoče doseči predvsem sprejetje sistemskega zakona.